Kavarniška gospoda

zgodba
Film, umeščen v trideseta leta 20. stoletja, sledi v Bronxu rojenemu mladeniču v Hollywood, kjer se zaljubi v čedno tajnico svojega vplivnega strica, ter nazaj v New York, kjer ga prevzame nočno življenje tamkajšnje visoke družbe.

Najnovejša komedija Woodyja Allena je posvetilo zlati dobi Hollywooda ter romantična pripoved o sanjah, ki nikoli ne umrejo … Film, v katerem režiser prvič sodeluje s slovitim direktorjem fotografije Vittoriom Storarom (Apokalipsa zdaj, Zadnji kitajski cesar), je odprl letošnji festival v Cannesu.

kritike
»/…/ Allenov najbolj sproščen film zadnjih nekaj let, najbolj očarljiv po dolgem času in najbolj vizualno čudovit – morda bolj kot kadarkoli. /…/ Za tisto malo novega, kar nam ponudi, gre zasluga čudoviti fotografiji Vittoria Storara, ki pogosto na zares osupljiv način uporablja silhuete, grafične kompozicije in žareče bližnje posnetke, pa tudi igralskim nastopom: Eisenberg je popoln Allenov dvojnik /…/, a tista, ki v filmu resnično zablesti, je Kirsten Stewart.«
- Jessica Kiang, The Playlist

»Zelo privlačna konfekcija, v kateri odzvanjajo številna režiserjeva prejšnja dela. /…/ Lahko bi dejali, da Kavarniška gospoda na tak ali drugačen način ponavlja skoraj vse ključne Allenove ideje in teme: življenje, naključje, usoda, ljubezen, krivda … Bobbyjeva mati pravi, da bi morali živeti, kot da je vsak dan naš zadnji – in nekega dne bomo imeli prav. Za Allena ne bi mogli ravno reči, da dela vsak film, kot bi bil njegov zadnji – v resnici se v zadnjem času skorajda zdi, kot bi bil vsak film njegov prvi: bister, živahen, očarljiv, malce neosredotočen, brez ambicij in poln gosto posejanih šal – kot bi šlo za mladega genija, katerega čas šele prihaja.«
- Peter Bradshaw, The Guardian

»Grenko-sladka komedija nravi, v kateri Allen ne skopari s stilističnimi in pripovednimi ambicijami, četudi se giblje po domačem terenu.«
- Jonathan Romney, Screen Daily