Dotik vode

Samir se na smrt zaljubi v učiteljico plavanja Agathe. Da bi se ji približal, se vpiše na plavalni tečaj, nato pa svoji ljubezni sledi vse do Islandije, kjer poteka mednarodni kongres plavalnih učiteljev. Nedavno preminula režiserka se pokloni svojim islandskim koreninam v prisrčno odštekani romantični komediji, dobitnici nagrade SACD v canski sekciji Štirinajst dni režiserjev.

iz prve roke
»Bazen je zelo poseben, brezčasen kraj, ki združi zelo različne ljudi z včasih skrivnostnimi motivi. Libidinalna vlažnost, pronicajoča mokrota, spolzka tla, nepopisna odrevenelost, nespremenljivi rituali – bazeni imajo na določene ljudi nenavaden učinek. Tja hodimo pretežno plavat, tako verjame večina, vendar včasih trčimo tudi ob namere, ki jih je težje priznati. Bazen je izredno demokratičen prostor, kjer znaki pripadnosti, družbene ali verske, izginejo pod tesno prilagajočimi se kopalkami. Hkrati pa gre za prostor, v katerem odkrito potekajo bitke za oblast in v katerem slišimo odmev sodobnega sveta. S sledenjem likoma na njuni nori ljubezenski pustolovščini smo hoteli naslikati tudi portret dobro znanega, čudnega in pogosto komičnega plemena plavalnih učiteljev. Cilj je bil združiti burlesko in romantično komedijo ter ustvariti harmonijo med tema ‘viroma navdiha’, ki sta pogosto v protislovju /…/.«
- Sólveig Anspach

kritike
»Očarljiva in iskrena francosko-islandska komedija. /…/ Ne zgodi se prav pogosto, da bi bila indie romantična komedija nenarejeno, iskreno prisrčna, a prav takšen je Dotik vode, francosko-islandski filmček o moškem, ki je pripravljen storiti dobesedno vse, da bi osvojil žensko, ki jo ljubi. /…/ Sólveig Anspach /…/ iz igralcev uspe izvleči ravno pravšnje ravnovesje med prismuknjenostjo in iskrenostjo. Florence Loiret-Caille pooseblja zmagovito in značilno francosko kombinacijo topline in vzkipljivosti, medtem ko Guesmi s svojim šarmantno poklapanim in od zaljubljenosti pijanim pogledom poskrbi za edinstvenega in privlačnega glavnega junaka. Med igralcema prekipeva od prisrčne in seksi kemije – te bistvene, a obenem tako redke sestavine romantičnih komedij. Dotik vode je drobcen film /…/, a zaradi popolne odsotnosti vsakršnega cinizma je hkrati – na svoj miniaturni način – nekako izjemen. To odločno svetlo delo zaradi režiserkine smrti prežema tudi neizogiben melanholični podton – in v gledalcu vzbudi hrepenenje po vseh tistih filmih, ki jih ne bo nikoli posnela.«
- Jon Frosch, The Hollywood Reporter

»Sila nežna komedija značajev in situacij, v kateri se tisti bolj trapasti komični domisleki nikoli ne zdijo v neskladju s sproščenim in na lik osredotočenim humorjem.«
- Jonathan Romney, Screen Daily

»Anspachova nas zapušča s prikupnim filmom o absolutni ljubezni med likoma, ki sta svojeglava, a hkrati ranljiva, ki drug drugega sprejemata skupaj z najbolj nenavadnimi muhami (zaradi katerih delujeta toliko bolj pristno) in ki ju ponovno združi voda, prikazana ne kot meja, ampak kot most med ljudmi in kulturami /…/. Prav zares drži, da v vodi vsi slišimo iste zvoke. V Dotiku vode je to ljubezenska pesem.«
- Bénédicte Prot, Cineuropa

»Režiserka /…/, ki je vedno znala združiti poezijo in burlesko, romantiko in tragedijo, naturalizem in nadrealizem, komičnost in predrznost, se je od sveta poslovila s skokom v vodo rodne dežele – in to je presunljivo lepo.«
- Jérôme Garcin, Le Nouvel Observateur