Tovarna nič

Delavci odkrijejo, da je ponoči nekdo odpeljal stroje iz njihove tovarne dvigal. Hitro jim postane jasno, da bi bil to lahko začetek konca. Odločijo se zasesti stavbo in tako preprečiti zaprtje. A ko brez sledu izgine tudi vodstvo, jim ostane le še napol prazna tovarna in kopica vprašanj.

Tovarna nič je žalostinka za izgubljenimi družbenimi vrednotami, hkrati pa resnično edinstven filmski slavospev kolektivnemu duhu delavskega razreda.

iz prve roke
»Na Portugalskem in v Evropi se je v zadnjih nekaj letih korenito spremenil naš način gledanja na svet. Slabi obeti za prihodnost in pomanjkanje tehtnega dialoga o sedanjosti so nas pogosto navdali z občutkom nemoči. To je bilo moje izhodišče za film. Zaprtje tovarne dvigal (ene številnih, ki se vsak mesec zaprejo v industrijskem predmestju Lizbone) deluje kot nekakšen mikrokozmos in parabola, s pomočjo katere skušam raziskati značilnosti in posledice tega občutka nemoči. Liki, ki jim grozi bankrot, se trudijo obdržati glavo nad gladino in poiskati način, kako si na novo organizirati življenja. Ko se soočajo z izgubo služb in propadom institucij, v katere so verjeli, jih poganja občutek nujnosti in nekakšen nagon po preživetju. Prisiljeni so se podati – neradi in s strahom v srcu – na nepredvideno kolektivno pustolovščino.«
– Pedro Pinho