Stefan Zweig: Slovo od Evrope

Znameniti avstrijsko-judovski pisatelj Stefan Zweig je bil leta 1936 zaradi vzpona nacizma prisiljen zapustiti Evropo. Čeprav je našel nov dom v brazilskem Petrópolisu, se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da na drugem koncu sveta njegova »duhovna domovina Evropa uničuje samo sebe«. Leta 1942 si je »utrujen od dolgega potovanja človeka brez domovine« v tropskem paradižu skupaj s svojo drugo ženo Lotte vzel življenje.

zanimivosti
»Preden se prostovoljno in v jasni zavesti poslovim od življenja, čutim, da moram opraviti še poslednjo dolžnost: prisrčno se zahvaliti tej čudo­viti deželi Braziliji, ki je tako dobro in gostoljubno dala me­ni in mojemu delu zavetje. Vsak dan sem bolj ljubil to deželo in nikjer ne bi rajši kot v nji docela na novo izgradil svoje življenje, odkar je svet mojega lastnega jezi­ka zame propadel in odkar moja duhovna domovina Ev­ropa uničuje samo sebe. To­da po šestdesetem letu staro­sti bi bilo treba posebnih mo­či, če bi človek še enkrat za­čel vse iznova.
Moje moči so od dolgega potovanja človeka brez domovine izčrpane. Za­radi tega se mi zdi bolje, da ob pravem času in z glavo pokonci zaključim življenje, ki mi je bilo duševno delo vsekdar najčistejše veselje in osebna svoboda najvišja dobrina na zemlji.
Pozdravljam vse svoje prijatelje! Naj bi po tako dolgi noči še ugledali zoro! Jaz, ki sem preveč ne­učakan, odhajam pred njimi.«
– Stefan Zweig, Petrópolis, 22 februar 1942 (prevod: Primorski dnevnik, 1952)

V slovenščini so med drugim izšla naslednja Zweigova dela: Skrivnost, ki žge (Brennendes Geheimnis, 1911), Neznankino pismo (Brief einer Unbekannten, 1922), Zvezdni trenutki človeštva: štirinajst zgodovinskih miniatur (Sternstunden der Menschheit, 1927), Joseph Fouché (Joseph Fouché. Bildnis eines politischen Menschen, 1929), Nestrpnost srca: roman (Ungeduld des Herzens, 1939), Novela o šahu (Schachnovelle, 1942) in Včerajšnji svet (Die Welt von Gestern. Erinnerungen eines Europäers, 1944).

Po delih Stefana Zweiga so bili posneti številni filmi, med njimi: Strah (Angst, 1954) Roberta Rossellinija (z Ingrid Bergman), Pismo neznanke (Letter from an Unknown Woman, 1948) Maxa Ophülsa (z Joan Fontaine) in The Burning Secret (1933) Roberta Siodmaka. Tudi Wes Anderson se je pri snovanju filma Grand Budapest hotel (The Grand Budapest Hotel, 2014) navdihoval pri delih in liku Stefana Zweiga.