Bojevnica

Petdesetletna Halla, energična in neodvisna ženska, živi dvojno življenje. Priljubljena vodja pevskega zbora je skrivaj namreč strastna okoljevarstvena aktivistka. Halla, ki jo mediji poznajo le pod vzdevkom »ženska z gore«, povsem sama bije vojno proti lokalni industriji aluminija. A ravno ko se pripravlja na svojo najdrznejšo operacijo, prejme pismo, ki spremeni vse …

Islandski režiser se po ekscentričnem prvencu Zgodbe o konjih in ljudeh vrača z Bojevnico, polno akcije, humorja in glasbe, ki jo sam opisuje kot »feel-good film o podnebnih spremembah«. Zmagovalec zadnjega LIFFa.

kritike
»Je kaj bolj redkega od inteligentnega feel-good filma, ki ve, kako se s perečimi globalnimi vprašanji spopasti s humorjem in hkrati zadovoljujočim čutom za pravico? Ne iščite več, tu je Bojevnica, Erlingssonovo čudovito islandsko (v odsotnosti boljšega pridevnika), tako rekoč popolno nadaljevanje Zgodb o konjih in ljudeh. /…/ Komentatorji se bodo na vso moč trudili ugotoviti, za kakšne vrste film gre: komedijo, muzikal, socialno dramo, politično korekten tematski film. Bojevnica je vse to razen zadnjega; politična korektnost namreč pomeni enodimenzionalno pridiganje, ki ozkogledo izključuje vsakršen dialog, medtem ko Bojevnica v središče spretno postavi globoko človečnost, na katero lahkotno obesi pomembne teme. /…/ Bergsteinn Björgúlfsson znova dokaže, da je mojster v upodabljanju spokojne lepote islandske pokrajine, izjemno občutljiv za svetlobo /…/ in užitke nepričakovanega.«
– Jay Weissberg, Variety

»Erlingssonov drugi celovečerec zakoplje globoko v neizogibne dileme, ki mučijo vsakega borca za skupno dobro. Njegova politična satira je natančna in bogata. /…/ A Bojevnico prežema tudi razposajen, postmodernistični smisel za humor, ki v spomin prikliče najboljše filme Makavejeva in Godarda ali celo klasiko Alaina Tannerja Jonas, ki bo imel leta 2000 25 let. Halli povsod, kamor gre – na strehe, na samotna polja, na sredo poplave –, sledi majcen jazzovski bend, ki se mu včasih pridruži ženski zborček v tradicionalnih ukrajinskih nošah. Film nas spomni, da bi morala biti revolucija polna upanja in ne zgolj trpljenje in obup. In spremljati bi jo morala dobra glasba.«
– Steve Gravestock, Mednarodni filmski festival v Torontu

»V tem filmu dobite vse: dramaturško perfektno izpeljano zgodbo, akutno sporočilo, čudovite posnetke osupljive islandske narave, napeto akcijo, vizualno udarne prizore, ki se vam zarežejo v spomin, dobro glasbo, svež pristop, kanček poezije in dobro mero severnjaškega obešenjaškega humorja. Magični realizem po islandsko. Gledljiv, zabaven, povsem unikaten in simpatično prismuknjen film, ki bi mu naredili strašno krivico, če bi ga samo zato, ker je tako zelo všečen, vzeli preveč zlahka /…/.«
– Zdenko Vrdlovec, Špela Barlič, Dnevnik