Šepet nežne ulice

Tish in Fonny sta mlad in zaljubljen temnopolti par v Harlemu sredi sedemdesetih let. Sveže sta zaročena in pričakujeta prvega otroka, ko je Fonny nenadoma obtožen posilstva in pristane za zapahi.

Z oskarjem nagrajeni režiser Barry Jenkins (Mesečina) je s priredbo istoimenskega romana Jamesa Baldwina ustvaril še en pretanjen in presunljiv portret temnopolte Amerike, tokrat umeščen na ulice Harlema sedemdesetih let.
Šepet nežne ulice je Regini King prinesel oskarja za najboljšo žensko stransko vlogo.

kritike
»Baldwinov roman Šepet nežne ulice iz leta 1974 prikaže doživljanje noseče temnopolte najstnice v Harlemu na tako filmski način, da se praktično bere kot scenarij. Nič čudnega torej, da se režiser-scenarist Barry Jenkins zgleduje po predlogi in Baldwinovo ganljivo vizijo mladih zaljubljencev, ki se spopadata z vprašanji rase in razreda, pretvori v mojstrsko poetično ljubezensko zgodbo, kakršno si je avtor tudi zamislil. Toda Jenkinsov prvi film po Mesečini hkrati ohranja njegovo lastno, poglobljeno in ekspresionistično estetiko, polno razkošnih barv in presunljivih obrazov, ki s peščico besed povedo ogromno, in rezultat je fascinantno hibridno doživetje – srečanje dveh izjemnih avtorskih glasov preteklosti in sedanjosti, ki se spojita v hipnotičnem izbruhu ustvarjalne strasti.«
– Eric Kohn, IndieWire

»Kot je nepozabno dokazal že z Mesečino, je Barry Jenkins osupljiv vizualni stilist in hkrati pripovedovalec omamne čustvene silovitosti, ki je zmožen svojim likom podeliti brezdanjo globino, nič manjkrat z nemim pogledom kot z besedami. Z enakimi vrlinami se ponaša tudi sijajna priredba romana Šepet nežne ulice /…/, intimna evokacija afroameriških življenj, uničenih spričo krivice, ki je skoraj bolestno zvesta edinstvenemu glasu svojega avtorja, Jamesa Baldwina. /…/ Kar počne Jenkins, nima nič skupnega z žgočim prikazom črnske zgodovine, ki je uspel Raoulu Pecku leta 2016 s fascinantnim dokumentarcem Nisem tvoj zamorec, posnetim po Baldwinovem rokopisu. Jenkinsova predloga pripada bolj poetični, humanistični plati Baldwinovega pisanja, in čeprav se zgodba vrti okoli rasne diskriminacije in krivičnega priprtja, kar ji podeljuje sodobno aktualnost, je fokus prej oseben kot političen. To je film o dostojanstvu in upornosti temnopoltega človeka pred obličjem bolečine, a tudi film o združevalni moči ljubezni kot mehanizmu za preživetje.«
– David Rooney, The Hollywood Reporter

»Čeprav Barry Jenkins z vsakim novim filmom še bolj razgrne svoje platno, nikoli ne izgubi izostrenega občutka za čutna, intimna sanjarjenja, ki predstavljajo temelj njegovih vizualno čudovitih dram. /…/ Priredba romana Jamesa Baldwina morda res ni tako brezšivna kot z oskarjem nagrajena Mesečina, toda še vedno gre za ganljivo in omamno izkušnjo, ki uspe ubesediti nekaj neizrekljivega o vsakdanjem življenju.«
– Tim Grierson, Screen Daily