Moj najboljši profil

Petdesetletna Claire, predavateljica primerjalne književnosti, na Facebooku ustvari lažni profil, da bi vohunila za svojim mladim ljubimcem Ludom. Pod lažno identiteto Clare, privlačne štiriindvajsetletnice, se zaplete v pogovor z Ludovim prijateljem Alexom. Mladenič je nad njo povsem očaran in tudi Claire se kmalu do ušes zaljubi vanj. Resnični svet se vse bolj umika, Claire pa postaja ujetnica svoje virtualne osebnosti …

Zgodba o ljubezni, hrepenenju in osamljenosti v dobi družabnih medijev. Juliette Binoche v vlogi ženske, ujete med fantazijo in resničnost.

»[Roman] se vrti okoli teme identitete. Laži, prevare, resnica, manipulacije in ljubezen: to so mikavne sestavine tega pripovednega labirinta. Poleg romantičnega vidika, ki vključuje številne pomežike žanru trilerja, ima roman seveda tudi močno družbeno razsežnost. Skratka, ta vijugasta zgodba, povedana z različnih vidikov, je ponujala vznemirljive obete za filmsko priredbo. /…/ Med branjem sem takoj pomislil na film Rašomon Akire Kurosawe, v katerem vsak pove svojo verzijo zgodbe, ter na Hitchcockovo Vrtoglavico z Jamesom Stewartom, ki se zaljubi v fantomsko žensko. Na misel so mi prišli še Marivauxova komedija Les Fausses Confidences in Nevarna razmerja Choderlosa de Laclosa, pa tudi Borges in Pirandello. /…/ Claire poskuša svoj notranji konflikt razrešiti tako, da postane nekdo drug. Najbolj se me je dotaknil njen položaj nevidne ženske, tako značilen za ženske po petdesetem letu. A moj namen ni bil odprt napad, problema se nisem hotel lotiti na nož, militantno. Zame je Claire nekakšna ‘antijunakinja’, kompleksna in protislovna obenem. Njena tragična razsežnost je obarvana z destruktivno krivdo. Vendar ponižanje in bridkost premaga z uresničevanjem svoje življenjske sile skozi drugo, izmišljeno žensko. /…/ Rad bi citiral Antonionija s stavkom, ki je tudi v romanu Camille Laurens: ‘Ljubezen pomeni živeti v domišljiji drugega.’ Hotel sem spregovoriti o ljubezni skozi fantazijo te zapletene ženske.«
– Safy Nebbou