Kupe št. 6Hytti nro 6, 2021, Finska, Estonija, Rusija, NemčijaRežija: Juho Kuosmanen Jezik: ruščina, finščina, angleščina Igrajo: Seidi Haarla, Yuriy Borisov, Dinara Drukarova, Julia Aug, Lidia Kostina, Tomi Alatalo, Viktor Chuprov drama, 01h47min 17.03.2022 ob 20:00 Finska študentka se iz Moskve z vlakom odpravi proti skrajnemu severu države, kjer namerava obiskati najdišče petroglifov. Vso dolgo pot si je tesni kupe prisiljena deliti z mladim ruskim rudarjem. Finski režiser Juho Kuosmanen (Najsrečnejši dan Ollija Mäkija) nas z arktičnim filmom ceste – ali bolje: železniške proge – popelje skozi zasneženo Rusijo devetdesetih let, da bi nam povedal toplo, nostalgično zgodbo o tem, kaj nas povezuje kot človeška bitja. Dobitnik velike nagrade žirije na festivalu v Cannesu. !!OBVESTILO!! kritike »V filmih so nepričakovane ljubezenske zgodbe le redko zares nepričakovane (če je bila označena za ljubezensko, že veš, kaj se bo zgodilo), in če smo natančni, le redko opisujejo ljubezen, ki ne bi bila vznesena, prikupna ali strastna. Filme, ki nam servirajo, kar si želimo, namesto da bi nas presenetili, bi bilo bolje imenovati ‘pričakovane romance’. Takšno spoznanje pa lahko izzove le nekonvencionalni dragulj – in prav tak čudež je čudno ganljivi, nepretenciozno modri Kupe št. 6 /…/. Finski režiser Juho Kuosmanen je film slekel vsega žanrskega okrasja, da bi razkril, kaj ljudi združuje v surovih, samotnih in v tem primeru zelo hladnih okoliščinah, ter povedal nekaj resnično nepričakovanega in tiho poživljajočega o tem, kaj je lahko ljubezenska zgodba. /…/ Bolj svežo, prodorno in iskreno – torej: da, nepričakovano – ljubezensko zgodbo boste v sodobnem filmu težko našli.« – Robert Abele, Los Angeles Times »Kupe št. 6 so primerjali s filmom Richarda Linklaterja Pred zoro (Before Sunrise), kar je sicer logično, vendar ne povsem ustrezno. Kuosmanenov film se s svojimi razmišljanji o okusu, domnevah ter implicitnih erotičnih priložnostih in nevarnostih, ki jih ponujajo dolga potovanja, namreč zdi bližje klasiki popotniške literature /…/, poleg tega pa Laure in Ljohe ne povezujejo mladost in neskončne možnosti. Zvesta sta svojim odločitvam in odkrivata njihove inherentne pomanjkljivosti, zato je čas, ki ga preživita skupaj, še toliko bolj vznemirljiv in ganljiv. /…/ Kuosmanen se znova izkaže kot odličen režiser igralcev /…/ – in kar je morda še pomembnejše: kot umetnik, ki ga odlikujeta tako ostro oko kot globoko sočuten pristop.« – Steve Gravestock, Mednarodni filmski festival v Torontu »Kuosmanen je ustvaril bogato čustveno popotovanje in duhovit, komičen film ceste – če lahko film, ki se dogaja na vlaku, sploh tako imenujemo. Humor temelji na izvrstni igri obeh glavnih igralcev.«
|