Art kino Odeon Art kino Odeon

Mati Ivana Angelska

Matka Joanna od Aniołów, 1961, Poljska


Režija: Jerzy Kawalerowicz
Jezik: poljščina

Igrajo: Lucyna Winnicka, Mieczysław Voit, Anna Ciepielewska, Maria Chwalibóg, Kazimierz Fabisiak, Stanisław Jasiukiewicz, Zygmunt Zintel

drama, 01h43min

01.12.2024 ob 20:00 Dnevi poljskega filma


Drama, ki jo lahko razumemo v univerzalnem smislu kot študijo psihologije človeka, ki preizkuša odpornost na prostovoljno sprejeta omejevanja svoje narave in vsiljene prepovedi. Temu psihološko-filozofskemu motivu se pridružujejo razmisleki o dogmah, ki omejujejo človeka, o različnih vrstah ljubezni, ki – skladno z naravnimi zakoni – vedno zahtevajo izpolnitev, ter o nepoznavanju lastne duše, ki vodi v tragične posledice.

Napovednik/Krajši posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=hkMGFW3dsOo

festivali, nagrade
Posebna nagrada za režiserja na Festivalu v Cannes (1961), film je bil nominiran za Zlato palmo, dobitnik nagrad za najboljši poljski film na mednarodnem festivalu Lubusko poletje (1962) ter prejemnik nagrade revije Film.

Predprodaja vstopnic: Galerija Alga.

Projekt se izvaja v sodelovanju in s podporo Veleposlaništva Republike Poljske v Ljubljani.

 

Celoten program cikla DNEVI POLJSKEGA FILMA

29.11., ob 19h: ŽENSKA IZ … (otvoritev)

30.11., ob 17h: ZELENA MEJA
30.11., ob 20h: PUTINOVO IGRIŠČE

1.12., ob 18h: 33 PRIZOROV IZ ŽIVLJENJA
1.12., ob 20h: MATI IVANA ANGELSKA

 

O avtorju
Jerzy Kawalerowicz (1922–2007) nedvomno sodi med svetovno najbolj znane poljske filmske ustvarjalce. Plastično izbrušena Mati Ivana Angelska (Matka Joanna od aniołów, 1960), posneta po kratki zgodbi Jarosława Iwaszkiewicza, je drama o prepovedani ljubezni, ki lahko reši – ali pogubi.  18. stoletje in samostan na oddaljenen poljskem podeželju. K opatinji Joanni, ki jo obsedajo demoni, pride duhovnik Suryn, da bi izvedel eksorcizem, vendar se njegova misija konča, ko se med njim in Joanno spontano porodijo čustva. V želji, da bi Joanno rešil, stori absurdni zločin nad nedolžnimi hlapci, s čimer svojo dušo obsodi na večno pogubljenje. Okužen s potrebo po fizični ljubezni, ki mu jo je razkrila Joanna, postane žrtev napačnih idej, ki izhajajo iz njegove neomajne vere v dogme. Čustva, ki se prebujajo v njem, označi kot obsedenost, sledeč prepričanju, da bo s tem zatreti resnico o človeški duši in telesu.