![]() |
Požgana zemljaVerbrannte Erde, 2024, NemčijaRežija: Thomas Arslan Jezik: nemščina Igrajo: Mišel Matičević, Marie Leuenberger, Alexander Fehling, Tim Seyfi, Marie-Lou Sellem, Katrin Röver, Bilge Bingül kriminalna drama, 01h41min 25.04.2025 ob 19:00 Minimalistični krimič, postavljen na nočne ulice sodobnega Berlina, je prav takšen kot njegov glavni junak: redkobeseden, učinkovit in zelo zelo kul. Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=x86XMqwOGCE Poklicni ropar Trojan se po dvanajstih letih vrne v Berlin, da bi našel delo. A mesto se je spremenilo in Trojanovi stari stiki niso več uporabni. Zato mine nekaj časa, preden dobi dober posel: krajo slike iz muzeja. Pri ropu bo sodeloval z nekdanjim kolegom Luco, voznico Diano in računalniškim strokovnjakom Chrisom. Toda skrbno načrtovani rop kmalu uide izpod nadzora … Predprodaja vstopnic: Galerija Alga. kritike »Požgana zemlja dokazuje, da če osnove izpelješ brezhibno, za razburljiv in napet film ne potrebuješ velikega proračuna, zapletenih kaskaderskih podvigov ali hollywoodskih zvezdnikov.« »Način, kako režiser prikazuje svet zločina, je zelo daleč od epskosti, ki običajno zaznamuje žanr trilerja. Film je napet, toda njegov pristop je antiklimaktičen. [Niti najbolj dramatični prizori] ne temeljijo na pirotehniki. Požgana zemlja je izpraznjen balon in prav v tem je njegova veličina: v načinu, kako se Arslan loteva akcije. Ta nagnjenost k dejanjem namesto čustvom popelje film na izjemno plastičen teren; v svet senc, svet nočnih luči, gibanja, gest.« »Film, v katerem ni praktično nič glasbe in skoraj nobenih pogovorov (‘klepetav kot vedno’ o Trojanu sarkastično pripomni njegova posrednica), je narejen iz iste tkanine (bolje: jekla?) kot njegov glavni junak. Režiser ne izgublja časa in kar najbolje izkoristi posnetke in montažo, da bi prišel naravnost k bistvu. Rezultat je oster kot britev – tako kot le najboljši filmi noir.« »Arslan je ustvaril še eno obvladano in elegantno delo, ob katerem so bolj hrupni in hektični hollywoodski filmi o ropih videti absurdno. /…/ Melvillovi liki so se nenehno spopadali z vprašanji prijateljstva, zaupanja, osamljenosti in izdajstva; s temami, ki jih najdemo tudi v Požgani zemlji. Arslan razume, kako se spopasti s temi osnovnimi človeškimi dilemami, obenem pa zna občinstvo vse do zadnje minute držati na robu sedeža.« »Med ustvarjanjem Požgane zemlje se je režiser odločil posneti še tretji del, s katerim bo zaključil trilogijo kriminalnih filmov, ki v nemški kinematografiji nima drugega precedenta kot zelo drugačno serijo kriminalk Fritza Langa o doktorju Mabuseju. Z dvema že posnetima mojstrovinama ima Arslan tako realne možnosti, da ustvari kriminalni triptih, ki bo prestal preizkušnjo časa; delo, ki bi ga kljub pripovednim, estetskim in kulturnim razlikam lahko primerjali tudi s trilogijo Andrewa Laua in Alana Maka Infernal Affairs (2002–2003). /…/ Absolutni vrhunec letošnjega Berlinala.« |