Pijevo življenje

Režiser oskarjevskih filmov Prežeči tiger, skriti zmaj in Gora Brokeback predstavlja priredbo priljubljenega romana Yanna Martela, v katerem spoznamo 16-letnega mladeniča Pija Patela. Po brodolomu tovorne ladje se Pi znajde sam sredi oceana, družbo v čolnih pa mu delajo tiger, orangutan, hijena in ranjena zebra. Pi skuša preživeti neizprosne zakone narave, ki jih narekujejo živali, od tem pa se spominja svoje mladosti. Toda njegovo dojemanje resničnosti z vsakim dnem osame postaja bolj in bolj prepleteno s prividi in domišljijo.

Režiser Ang Lee (Brokeback Mountain, Crouching Tiger, Hidden Dragon) je s Pijevim življenjem ustvaril naravnost revolucionaren film o mladeniču, ki preživi katastrofo na morju in se poda na epsko popotovanje, polno pustolovščin in odkritij. Kot brodolomec se nepričakovano in neverjetno poveže s še enim preživelim – s strašnim bengalskim tigrom.

Film je nastal na podlagi knjige, ki so jo prodali v prek sedemmilijonski nakladi in je leta prebila na različnih lestvicah najbolje prodajanih knjig. Dogaja se na treh celinah, dveh oceanih, skozi mnoga leta in obširno vesolje domišljije. Leejeva vizija je roman, ki je dolgo veljal za nekaj, česar ni mogoče prenesti na veliko platno, s pomočjo neverjetnih posnetkov v 3D tehniki povzdignila v vznemirljiv in drzen spoj veličastnega pripovedništva in silovitih, provokativnih tem.

Odkar se je Lee pred skoraj štirimi leti pridružil projektu, se je trudil ustvariti enotno vizijo, kakršno je zasnoval pisatelj Yann Martel v svoji nepozabni zgodbi o pogumu, navdihu in upanju. Film nas popelje skozi neverjetno dogodivščino mladeniča, ki je zdaj vznemirljiva in poduhovljena; zdaj mučna in zmagoslavna; pa duhovita in polna navdiha. Pri prenašanju zgodbe na velika platna Lee presega meje najbolj sodobnih filmskih tehnologij in tako je s Pijevim življenjem poskrbel za trenutek, ko znanost in umetnost znova preskočita v prihodnost – podobno kot sta to storili z vizualnimi učinki Titanika, 3D revolucijo Avatarja in računalniško grafiko uspešnice Rise of the Planet of the Apes, ki je glavnemu liku Ceasarju vdihnila dotlej neverjetno čustvenost in globino. Podobno kot Ceasar je tudi Richard Parker v Pijevem življenju povsem dodelan, verodostojen in plastičen lik, za katerega z lahkoto verjameš, da je v čolnu skupaj s Surajem Sharmo, ki igra Pija.

Hkrati je film Leejev prvi izlet v 3D ustvarjalnost; zasnoval ga je že davno pred prihodom Avatarja v kinematografe. Tehniko uporablja z namenom, da filmu doda širino, nas potopi v Pijevo fizično potovanje in nas prevzame s čustvenostjo zgodbe. »Hotel sem, da je izkustvo filma vsaj tako edinstveno kot izkustvo knjige Yanna Martela,« pravi režiser, »kat je pomenilo, da smo ga morali posneti v drugačni razsežnosti. 3D je je nov filmski jezik in pri Pijevem življenju gre za to, da se gledalci potopijo v čustveni prostor likov, kot tudi za epsko razsežnost in pustolovščino.

FOX 2000 Pictures predstavlja film Pijevo življenje Anga Leeja v produkciji podjetja Haishang Films in Gila Netterja. Igrajo Suraj Sharma, Irrfan Khan, Tabu, Rafe Spall in Gérard Depardieu. Glasbo je prispeval Mychael Danna, sodelovali pa so še koproducent David Lee, montažer Tim Squyres, scenograf David Gropman in direktor fotografije Claudio Miranda. Producentje so Gil Netter, Ang Lee in David Womark. Scenarij je na podlagi romana Yanna Martela spisal David Magee.
O filmu

Pijevo življenje se začne in konča v Montrealu, kjer pisatelj, ki išče navdiha, naleti na neverjetno zgodbo o Piscinu Militorju Patelu (Pija pri sedemnajstih igra Suraj Sharma; sodobni lik igra Irrfan Khan; lik v otroških letih na začetku filma pa Ayush Tandon). Piscine, ki ga vsi kličejo Pi, v sedemdesetih odrašča v Pondicherryju v Indiji; njegovo življenje je bogato in polno. Njegov oče (Adil Hussain) je lastnik živalskega vrta in Pi svoje dneve preživlja med tigri, zebrami, povodnimi konji in drugimi eksotičnimi živalmi. Razvije lastne teorije o veri, verovanju in človeški – ter živalski – naravi. A ko se skuša spoprijateljiti z bengalskim tigrom po imenu Richard Parker, fantiča oče strogo prime in pouči o naravi odnosa med človekom in zverjo. »Tiger ni tvoj prijatelj!« rohni g. Patel na sina. »Živali ne razmišljajo kot mi; in tisti, ki na to pozabijo, končajo mrtvi!« Pi na to lekcijo ne bo pozabil nikoli, kar vpliva na njegovo nenasitno zvedavost glede sveta, in na potovanje, na katerega se je primoran podati.

Raznolikost Pijevega sveta razburkajo nenadne spremembe, ki zavejejo po njegovi deželi. Pri njegovih sedemnajstih se oče in mama (Tabu) odločita, da se mora družina v iskanju boljšega življenja izseliti iz domovine. Selitev obeta nove pustolovščine v povsem novem svetu, a pomenu tudi, da mora Pi za seboj pustiti svojo prvo ljubezen…

Po odločitvi, da se preselijo v Kanado, zapro živalski vrt, pripravijo prtljago (med katero je tudi nekaj živali iz živalskega vrta) in se vkrcajo na japonsko tovorno ladjo, kjer spoznajo sadističnega francoskega kuharja (Gérard Depardieu). Ponoči se na odprtem morju narava prelevi v pošast in poskrbi za kataklizmo. Ladja potone, Pi pa čudežno preživi. Sredi Tihega oceana se znajde na čolnu z najbolj nepričakovanim sopotnikom – Richardom Parkerjem.

Podata se na družno pustolovščino – in strašni tiger, zgodbe o čigar naravi je Piju v glavo vcepil oče, je Pijev smrtni sovražnik. A ko se navadita na skupni obstoj, Richard Parker postane Pijev najboljši up, da najde pot domov. Njuno vez utrdi še ena skupna izkušnja: oba ne vesta kaj prida o resničnem svetu, in oba je vzgojil isti gospodar – Pijev oče. Od te preteklosti jima ni ostalo nič – razen njiju samih…

In zaradi tehnike 3D je, kot bi bili tudi gledalci v čolnu s Pijem in Richardom Parkerjem.

Popotovanje filma se je začelo s priljubljeno knjiga Yanna Martela, ki je prejela prestižno Brookerjevo nagrado in se za več kot eno leto zasidrala na seznamu literarnih uspešnic New York Timesa. Producent Gil Netter je nanjo opozoril studio Fox 2000 Pictures in pravi, da ga je zgodba takoj pritegnila, »ker ima vse, kar iščemo v kinu – in česar drugje ne dobimo.« Z direktorico produkcije pri Foxu Elizabeth Gabler sta projekt razvijala več let, prepričana, da bo zgodba, ki jo negujeta s takšno strastjo, nekoč dozorela v mogočen filmski dogodek.

Predvsem pa sta čakala na pravega filmskega umetnika, ki se ne bo ustrašil izzivov in priložnosti takšnega projekta. Kot pravi Netter, je »Ang Lee umetnik, s katerim sem si že dolgo želel sodelovati, in eden tistih čarobnih nadarjenih ljudi, ki se znajo mojstrsko spopasti s snovjo.« Gablerjeva dodaja: »Gre za film gigantskih razsežnosti in Ang je vizionar, ki mu niti na misel ne pride, da bi se projekta lotil, če ga ob njem ni nekoliko strah, kar priskrbi priložnost za nove dosežke. Podobno kot pri Piju in Richardu Parkerju se je Angov začetni strah prek na videz nepremagljivih izzivov prelil v zmagoslavje.«

Martel, še en dolgoletni občudovalec Leejevega dela, se strinja: »Ang je popolna izbira, saj ustvarja čustveno nabite filme. Njegovi projekti se iz majhnih in intimnih prelevijo v spektakularne. Od Sense and Sensibility do Brokeback Mountain,od Ice Storm do Crouching Tiger, Hidden Dragon… njegovo delo je neverjetno raznoliko. In to si želiš pri Pijevem življenju, saj gre za intimno dramo mladeniča, ki izgubi družino in se mora na spektakularnem prizorišču spopasti z nezamisljivimi izzivi. Zajeti to s kamero in ohraniti čustveno srž je izjemno zapleteno – in Ang ima s svojim moštvom znanje, odločnost in ustvarjalno slo, da mu to uspe.«

Zahtevno nalogo, da za filmsko platno priredi Martelov bogati in dalekosežni svet, ki združuje globino in humor, epsko pustolovščino in poglabljanje vase, so naložili Davidu Mageeju (Neverland). Scenarist priznava, da je knjigo sicer iz čistega veselja prebral, preden je dobil to nalogo, in se je zdaj spraševal, »kako jo bom lahko prenesel na platno.« Spoznal je, da je poglavitna zamisel, da pove zgodbo o zgodbi. »V knjigi Pi zgodbo pripoveduje liku z imenom Pisatelj; kot vam jo Ang pripoveduje v tem filmu,« pravi Magee.

Film so v glavnem snemali v Indiji in na Tajvanu, kar je na celotni filmski ekipi pustilo neizbrisen pečat. »V Indiji je mogoče mnogo kaj,« pravi Martel. »Je prostor neskončnih zgodb. Čarobnih zgodb, resničnih zgodb. Indija je zlata žila zgodb.«

Potem ko so zaključili snemanje, se je režiser posvetil dolgotrajni postprodukciji z montažerjem Timom Squyresom, skladateljem Mychaelom Danno in strokovnjaki za vizualne učinke. Medtem se je mladi zvezdnik filma podal na novo pustolovščino – na študij filma na Delhijski univerzi. A naj Suraja Sharmo čaka še toliko vznemirljivih pustolovščin, poudarja, da bo snemanje Pijevega življenja zanj za vedno ostalo nepozabno: »Niti opisati ne znam, koliko sem dobil s tem, da sem sodeloval pri filmu. Podobno kot Pi imam občutek, da sem izkusil nekaj neverjetnega – čustveno, fizično, umsko in duhovno. Snemanje filma mi je omogočilo, da na stvari gledam iz različnih zornih kotov. Precej močnejši sem in vem, da zdaj zmorem mnogo več, kot sem si kdaj koli mislil, da zmorem. To preteklo leto mi pomeni domala vse.«