Misija Argo

Film, posnet po osupljivih resničnih dogodkih, je postavljen v leto 1979, ko med iransko revolucijo študentje zasedejo ameriško ambasado v Teheranu. Šest diplomatom uspe uiti, zatočišče pa jim ponudi kanadski veleposlanik. Med tem v ZDA varnostne agencije iščejo način, kako šesterico na skrivaj spraviti iz države. Mladi agent Tony dobi drzno idejo lažnega snemanja znanstvenofantastičnega filma v Iranu, toda poleg težav z vzpostavitvijo prepričljive filmske produkcije, se mora ujeta šesterica prepričljivo vživeti v vloge članov filmske ekipe.

Dramatični triler Misija Argo, ki je nastal po resničnih dogodkih, obuja tajni podvig, pri katerem je šlo za življenje ali smrt: za kulisami krize s talci v Iranu je namreč potekalo tajno reševanje šestih Američanov, v katerem sta imela pomembno, a širši javnosti malo znano vlogo CIA in Hollywood – podatek, ki je še dolga leta po dogodku ostal strogo varovana skrivnost.

Oskarjevec Ben Affleck režira in igra v filmu po scenariju Chrisa Terria, ki je nastal pa podlagi izbranih poglavij iz knjige The Master of Disguise Antonia J. Mendeza in članka The Great Escape Joshuaha Bearmana v reviji Wired Magazine. Affleck producira skupaj z nominirancem za oskarja Grantom Heslovom in oskarjevcem Georgeom Clooneyem. V glavnih vlogah nastopajo še Bryan Cranston, oskarjevec Alan Arkin in John Goodman, igrajo pa še Victor Garber, Tate Donovan, Clea DuVall, Scoot McNairy, Rory Cochrane, Christopher Denham, Kerry Bishé, Kyle Chandler in Chris Messina. Izvršni producenti so David Klawans, Nina Wolarsky, Chris Brigham, Chay Carter, Graham King in Tim Headington, koproducentka pa Amy Herman.

Pri produkciji v Los Angelesu, Washingtonu in Istanbulu so za kamero sodelovali še za oskarja imenovani direktor fotografije Rodrigo Prieto, montažer William Goldenberg in kostumografinja Jacqueline West, scenografinja Sharon Seymour in oskarjevi nominiranec, skladatelj Alexandre Desplat.
O nastajanju filma

Turner: Nimate kakšne boljše obupne zamisli?

O’Donnell: To je najboljša obupna zamisel, kar jih imamo.Daleč najboljša.

Leta 1980 je podjetje Studio Six Productions razglašalo svoj novi filmski projekt, ki je obljubljal vse sestavine znanstveno-fantastične uspešnice: vesoljska plovila, vesoljce, akcijo in pustolovščine, vse skupaj pa naj bi se dogajalo na nerodovitnem oddaljenem planetu. Napovedovali so ga kot »kozmični požar«, toda epski podvig ni nikoli dobil zelene luči za začetek snemanja.

Zeleno luč bi lahko bil dal samo vrhovni poveljnik vojske ZDA.

Več kot 30 let pozneje Ben Affleck režira, producira in igra v filmu Argo, ki temelji na resnični zgodbi o tajnem reševanju šestih Američanov, ujetih v Iranu takoj po prevzemu ameriškega veleposlaništva v Teheranu leta 1979, ki je pretresel ves svet.

Šesterica je komajda ubežala usodi talcev, ki so jih v veleposlaništvu zajeli iranski revolucionarji, in se zatekla na dom kanadskega veleposlanika Kena Taylorja. A »gostje«, kot se jih je prijel vzdevek, so bili nenehno v nevarnosti. Da jih najdejo, ujamejo… ali še kaj hujšega. Čas se je bliskovito iztekal in vrhunski strokovnjak Cie za tovrstne zadeve se je domislil sijajnega, a povsem neverjetnega načrta za njihov pobeg.

Kot razlaga Affleck, je Tony »prijateljeval s slovitim maskerjem Johnom Chambersom in se zavedal, da je povsem mogoče, da filmarji brez pretiranih težav potujejo po svetu in si ogledujejo različne lokacije za morebitna snemanja. Tako mu je na misel prišla rešitev, ki se je ne bi domislil nihče drug.«

Reševalna akcija je zahtevala ustanovitev verodostojne hollywoodske filmske produkcijske hiše s čisto pravim osebjem, scenariji, stiki z javnostmi in zakupljenimi studii v Los Angelesu. Šesterica naj bi se izdajala za kanadsko filmsko ekipo, ki išče prizorišča za snemanje, in se nato preprosto vkrcala v letalo in odletela iz Irana. Kar pa je bilo vse prej kot enostavno. »Šlo je za igro brez pravil,« poudarja Mendez, »zato je bilo nadvse tvegano. Največja nevarnost je bila muhavost ljudi, ki smo jih skušali prelisičiti. Nikakor nismo mogli predvideti, kaj bi se zgodilo, če bi nas ujeli – nam ali talcem v ameriškem veleposlaništvu.«

Joshuah Bearman, ki je leta 2007 podvig opisal v reviji Wired Magazine, pravi, da je »zasedba veleposlaništva takrat pretresla ves svet. Nihče ni vedel, kako se ustrezno odzvati na krizo, in težava skritih gostov je bila še bolj zapletena, saj v tem primeru diplomacija ni prišla v poštev. Vsak dan je bilo več možnosti, da jih odkrijejo.«

Kanadski parlament je na izrednem zasedanju dovolil redko izjemo v svoji zakonodaji in omogočil, da je šest Američanov dobilo kanadske potne liste. Veleposlanik Taylor jih je dobil prek diplomatske pošte in se sestal z Mendezom, da mu jih preda. Taylor, vešč v ponarejanju, jih je opremil z ustreznimi iranskimi vizami in dodal datume, ki so pričali, da je šesterica v državo prispela šele dan pred tem.

V sodobni informacijski dobi se zdi skorajda nemogoče, da je celotna operacija ostala popolna skrivnost, dokler z nje leta 1997 oznake »tajnost« ni odstranil predsednik Clinton. Presenetljivo, toda tudi potem ko je Tony Mendez dogodke opisal leta 2000 v svoji knjigi Master of Disguise in jih je pozneje Bearman oživil v reviji Wired, večina sploh ni poznala zgodbe, ki, kot priznava tudi Affleck, »zveni kot absurd. Saj mi je jasno, da zveni popolnoma neverjetno. Toda ker se je resnično zgodila, je še bolj zanimiva.«
O igralcih

Ben Affleck (Tony Mendez/režiser/producent) si je z režijskim prvencem Gone Baby Gone, za katerega je po romanu Dennisa Lehaneja tudi pomagal napisati scenarij, prislužil vrsto nagrad kritiških združenj. Leta 2010 je igral v filmu The Town, ki ga je tudi režiral in zanj pomagal spisati scenarij, ter v The Company of Men, pred kratkim pa v Runner, Runner. Režiral bo film o zloglasnem bostonskem mafijcu Whiteyju Bulgerju in bo v njem ob Mattu Damonu tudi igral. Sloves si je ustvaril z igro v drami Good Will Hunting, za katero je scenarij napisal s kolegom Mattom Damonom in zanj prejel oskarja, zlati globus in še več drugih priznanj. Nato je igral v filmih Shakespeare in Love, Armageddon, Pearl Harbor, The Sum of All Fears, Daredevil, Jersey Girl, Hollywoodland, He’s Just Not That Into You in State of Play… Leta 2000 je z Damonom, Chrisom Moorom in Seanom Baileyjem ustanovil družbo LivePlanet, Inc; njihov prvi projekt je bila resničnostna TV serija za HBO Project Greenlight.

Bryan Cranston (Jack O’Donnell) si je z glavno vlogo v seriji Breaking Bad prislužil tri emmyje, dve nominaciji za zlati globus in štiri nominacije za nagrado Ceha filmskih igralcev. Pred tem se je za nagrade potegoval že v uspešni humoristični nanizanki, igralsko kariero pa je začel v gledališču in nato igral v serijah Seinfeld in From the Earth to the Moon. Na velikih platnih ga bomo kmalu videli v komediji Get a Job, igral pa je v predelavi zf klasike Total Recall, v Rock of Ages, John Carter, Red Tails, Drive, Contagion, Larry Crowne, That Thing You Do!, The Lincoln Lawyer, Little Miss Sunshine, Saving Private Ryan… Glas je posodil liku v risanki Madagascar 3.Udejstvuje se tudi na drugi strani kamere – pred kratkim je režiral nekaj epizod serije Breaking Bad, pri kateri je tudi producent, nekaj epizod humoristične nanizanke Malcolm in the Middle in pilotsko epizodo serije Special Unit, še prej pa je napisal izvirni scenarij za romantično dramo Last Chance, ki jo je tudi režiral, produciral in v njej igral. Izvršno je produciral internetno serijo The Handlers, v kateri je igral.

Alan Arkin (Lester Siegel), že dolgo eden najbolj cenjenih umetnikov filma in gledališča, je za stransko vlogo v uspešnici Little Miss Sunshine med drugimi nagradami in nominacijami prejel oskarja in bafto. Na velika platna kmalu pride z različnimi filmi, med njimi Stand Up Guys in The Incredible Burt Wonderstone, nazadnje pa smo ga videli v The Muppets, The Change-Up, Marley & Me in Get Smart. Kariero je začel v gledališču in na filmu debitiral leta 1966 v The Russians Are Coming, The Russians Are Coming, z vlogo v katerem se je potegoval za oskarja, prejel pa je zlati globus. V igri za oskarja in zlati globus je bil še z dramo The Heart is a Lonely Hunter, za zlati globus pa s filmom Popi. V prek 45 letih je nanizal prek 70 filmov – Wait Until Dark, Catch-22, Little Murders (njegov režijski prvenec), The In-Laws Edward Scissorhands Glengarry Glen Ross Gattaca, America’s Sweethearts, Rendition,Sunshine Cleaning… Režiral je tudi nekaj kratkih filmov, med katerimi se je s People Soup potegoval za oskarja. Z ustvarjanjem na TV se je štirikrat potegoval za emmyja – nazadnje v TV filmu The Pentagon Papers, pred tem v drami Escape from Sobibor, z gostujočo vlogo v serijah Chicago Hope in v drami ABC Stage 67.Napisal je tudi več knjig, med njimi osem otroških in spomine z naslovom n Improvised Life.

John Goodman (John Chambers) je nazadnje nastopil v z oskarjem nagrajenem The Artist ter v Trouble With the Curve, na platna pa prihaja s Flight, Inside Llewyn Davis, The Internship in The Hangover Part III. Na TV je ob Alu Pacinu igral v biografski drami o Jacku Kevorkianu You Don’t Know Jack in si prislužil nekaj nominacij; gostoval je v Sorkinovi seriji Studio 60 on the Sunset Strip, v TV priredbi igre A Streetcar Named Desire in v Kingfish: A Story of Huey P. Long, zaslovel pa je v humoristični nanizanki Roseanne in igral še v The West Wing, Treme, Damages in Community. Na velikih platnih se je za zlati globus potegoval v filmu Barton Fink bratov Coen, s katerima je sodeloval že pri Raising Arizona in še pri The Hudsucker Proxy, The Big Lebowski, O Brother, Where Art Thou?, Extremely Loud & Incredibly Close, Red State, Evan Almighty, Beyond the Sea, Coyote Ugly, The Borrowers, The Flintstones, The Babe, Sea of Love, The Big Easy…Svoj glas je posodil tudi neštetim likom – v Monsters, Inc. (pripravlja se že na nadaljevanje, Monsters University), Cars, The Emperor’s New Groove, The Jungle Book 2, Bee Movie, The Princess and the Frog in ParaNorman.
O ustvarjalcih

Ben Affleck (Tony Mendez/režiser/producent) – glej zgoraj.

Chris Terrio (scenarist) se tokrat prvič preskuša v pisanju za celovečerec. Pripravlja že izvirni scenarij za The Ends of the Earth in scenarij za ameriško priredbo trilerja Tell No One.

Antonio J. (Tony) Mendez (avtor) je upokojeni častnik Cie, pisatelj in nagrajevani slikar mednarodnega slovesa. V Cio je prišel leta 1965 in 25 let služboval v tajnih operacijah, večinoma izven ZDA in v mnogih najpomembnejših tajnih operacijah hladne vojne. Še vedno slika, predava in je svetovalec raznim ameriškim tajnim službam. Joshuah Bearman (avtor članka, po katerem je nastal scenarij) je novinar iz Los Angelesa. Piše za Rolling Stone, Wired, The New York Times Magazine, Harper’s, McSweeney’s in This American Life. Delal je tudi za LA Weekly. Poleg njegovega članka The Great Escape jih bo filmsko ali TV priredbo doživelo še nekaj.