Več kot med

Napovednik

O filmu

»Če bi izumrle čebele, bi človeštvu ostala le še štiri leta življenja.«- Albert Einstein

Po projekciji bo sledil pogovor s predsednikom Obalnega čebelarskega društva Koper ter degustacija medenih idelkov!

Več kot med ni običajen dokumentarec o naravi, ki bi švigal od enega kotička sveta do drugega v prizadevanju, da razvozla skrivnost nenadnega in drastičnega upada svetovne čebelje populacije ter razkrije njegove uničujoče posledice za prehranjevalno verigo. Namesto tega si vzame čas in skuša problem razumeti z zornega kota protagonistov zgodbe – čebelarjev in čebel. Ta posvetitev v osupljivi svet čebel, delo švicarskega filmarja Markusa Imhoofa, ki tudi sam pripada dolgemu rodu čebelarjev, nam pokaže, da celo idilično okolje Alp ne zagotavlja imunosti pred posledicami industrializacije čebelarstva. Na kocki je vsekakor veliko več kot med.
Več kot med je pretanjen in s srcem narejen dokumentarec o globalni čebelji krizi, ki se ponaša z nekaterimi izmed najbolj osupljivih posnetkov čebel, kar jih je kdaj zabeležila filmska kamera. Glede na to, da so čebele postale podobne delavkam za tekočim trakom, bi film prav lahko označili za čebeljo različico Modernih časov.

Zanimivosti

V zadnjih petnajstih letih so propadle številne čebelje družine po vsem svetu, vzroki za to pa ostajajo nepojasnjeni. Na posameznih območjih je izginilo petdeset do devetdeset odstotkov čebel, epidemija pa se še vedno širi. Scenarij je povsod enak: na bilijone čebel zapušča svoje čebelnjake in se nikoli ne vrne. Znanstveniki, ki so pojav poimenovali ‘sindrom propada čebeljih družin’ (angl.: colony collapse disorder), imajo dober razlog za zaskrbljenost: osemdeset odstotkov rastlinskih vrst potrebuje za oprašitev čebele. Brez čebel ni oprašitve in brez oprašitve ni sadja in zelenjave. Čebela medarica (lat.: apis mellifera), ki se je na Zemlji pojavila šestdeset milijonov let pred človekom, je nepogrešljiva tako za ekonomijo kot za človeško preživetje.
Naj za izginjanje čebel krivimo pesticide in zdravila, parazitske pršice, nove viruse, stres ob prevažanju ali elektromagnetne valove? Sodeč po dosedanjih raziskavah je imunski sistem čebel verjetno oslabila kombinacija vsega naštetega.

Kljub producentovemu prigovarjanju, naj uporabi 3D animacijo, je režiser vztrajal, da v filmu nastopijo prave čebele. Pri komunikaciji z živalcami si je ekipa pomagala z vonji, zaposlili pa so tudi ‘šepetalca čebelam’. Uporabili so kamere za snemanje pri visoki hitrosti ter endoskopske leče, ki so sicer namenjene operacijam. Če bi žuželke snemali v običajnem tempu, bi dobili le nepregledno mrgolenje, pri sedemdesetih sličicah na sekundo (trikrat upočasnjen tempo) pa se čebele premikajo približno tako hitro kot ljudje in opazujemo lahko vse podrobnosti. Čebele v letu so snemali s tristo sličicami na sekundo: ena sekunda v resničnosti pomeni dvanajst sekund v filmu. Za poročni let matice, ki v filmu traja šestintrideset sekund, so porabili več kot deset dni. V dveh letih snemanja so zbrali za dvesto pet ur gradiva, ki so ga nato montirali eno leto.(Povzeto po intervjuju z režiserjem.)

»S filmom sem želel gledalcu pojasniti resnost položaja in poudariti pritisk globalne ekonomije na te drobcene žuželke. /…/ V bitki med čebelami in neoliberalno tržno ekonomijo trgovci pritiskajo na čebelarje, ti pa se odzovejo tako, da čebele silijo k večji učinkovitosti. Čebele so postale delavke za tekočim trakom, stroj, za katerega pričakujemo, da bo začel delovati ob preprostem pritisku na gumb. V tem smislu bi lahko Več kot med skoraj primerjali z Modernimi časi (Modern Times), le da imajo vlogo pripovedovalca tu čebele.« /…/ Čebele so preživljale mojo družino več kot sto let. /…/ A zgolj družinska zgodba ni mogla biti dovolj za snemanje filma. Tema je nenadoma postala pereča, ko so čebele po vsem svetu začele umirati s skrb zbujajočo hitrostjo. /…/ Da bi jim gledalec lahko čustveno sledil, sem hotel ohraniti čim bolj pregledno število protagonistov. In da bi lahko povedal zgodbo, so morala biti nasprotja zlahka prepoznavna. Še več; vsak prizor, ki smo ga opisali z vidika človeka, smo hoteli prikazati tudi z zornega kota čebele. Čebele postopoma postajajo protagonistke filma. Zato so makro posnetki tako pomembni. Gledalca ne bi smelo biti strah, ko vidi čebele v tako bližnjih posnetkih. Z njimi se začne identificirati, podobno kot se zgodi pri popotovanju k modrim bitjem na tujem planetu v Avatarju. Le da so čebele veliko lepše …«- Markus Imhoof, režiser in scenarist

Portret avtorja

Markus Imhoof (1941, Winterthur, Švica) je študiral literaturo, umetnost in zgodovino na Univerzi v Zürichu in delal kot asistent režiserja Leopolda Lindtberga v tamkajšnjem gledališču (Schauspielhaus Zürich). Izkušnja z begunskima otrokoma iz Avstrije in Italije, ki sta se po drugi svetovni vojni zatekla v hišo njegovih staršev, je kasneje navdihnila film Das Boot ist voll (1981). Zanj je režiser prejel srebrnega medveda na festivalu v Berlinu in nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film. Leta 1986 se je s filmom Die Reise potegoval za beneškega zlatega leva, leta 1991 pa s filmom Der Berg za berlinskega zlatega medveda. Dokumentarec Več kot med je pripravljal pet let.

Kritiki o filmu

»Če pričakujete še en povprečen dokumentarec o naravi, ste se zmotili. To je Državljan Kane med dokumentarci o čebelah.«- Ain’t It Cool News
»Bogato dokumentiran in razkošno posnet /…/. Imhoof s pomočjo preiskujočega pogleda kamere zbere osupljive podobe marljivih žuželk pri delu.«- Dan Fainaru, Screen Daily
»/…/ učinkovit spoj znanosti in estetskih užitkov. /…/ Imhoof opiše vzrejo matic do najmanjše podrobnosti, se poda v laboratorij in opazuje slikanje čebeljih možganov ter razkrije slabe obete čebelnjaka, ki se sooča z okužbo s pršicami. V zadnjem primeru povečevalna moč kamere prikaže infekcijo v slogu znanstvene fantastike – kot bi naleteli na zavržen prizor iz Cronenbergove Muhe (The Fly). Le da smo tokrat v strahu za muhi podobno bitje.«- Eric Kohn, IndieWIRE
»Čudovita, informativna, pa tudi ustrezno kontemplativna študija sveta čebel in čebelje populacije v krizi. /…/ Kaj se pravzaprav dogaja v čebeljih možganih? Da bi to izvedeli, si boste morali ogledati Več kot med. A tu ne gre za kakšno dolgočasno skladiščenje podatkov. Imhoof, ki iz neposredne bližine opazuje čebele pri delu in počitku, nam informacije raje poda na vizualen način.«- Stephanie Zacharek, Village Voice
»Več kot med ima vse značilnosti velikega dokumentarca o naravi. Pri opazovanju pojavov, ki jih s prostim očesom ni moč zaznati, uporablja najnovejšo filmsko tehnologijo, pri tem pa gledalca preplavi z občutki čudenja in spoštovanja, pomešanimi s strahom za usodo čebel in spoznanjem o akutnosti problema.«- Thom Powers, vodja dokumentarnega programa Mednarodnega filmskega festivala v Torontu
»Več kot med je nenavadna in drzna mešanica osebnega eseja in dokumentarca o naravi.«- Drew Hunt, Slant Magazine
»V filmu Več kot med, katerega fascinacija nad čebelami in njihovim velikanskim vplivom na globalno prehranjevalno verigo sega daleč onkraj teme ‘sindroma propada čebeljih družin’, se osupljiva fotografija hard-core dokumentarca o naravi postavi ob bok bolj umetniški senzibilnosti.«- John DeFore, The Hollywood Reporter

Trama

«Se l’ape scomparisse dalla faccia della Terra, all’uomo non resterebbero più di quattro anni di vita.»

- Albert Einstein

Un mondo in pericolo (More Than Honey) è più di un documentario comune che sfreccia da un angolino del mondo all’altro nello sforzo di sciogliere l’enigma dell’improvvisa e drastica decimazione delle colonie di api in diverse parti del mondo e di smascherare le sue catastrofiche conseguenze per la catena alimentare umana. Prendendosi il tempo necessario, il film cerca di comprendere il problema dal punto di vista dei protagonisti della storia – gli apicoltori e le api. Il regista svizzero Markus Imhoof, lui stesso discendente da una famiglia di apicoltori, ci propone un ammirato omaggio al meraviglioso mondo delle api, facendoci notare che neppure l’idilliaco ambiente delle Alpi è in grado di garantire immunità dagli effetti della forzata industrializzazione dell’apicoltura. È in gioco ben più del miele …

More Than Honey è un documentario sofisticato e sentito sul tema della moria globale delle api. La pellicola ci propone alcune delle più straordinarie riprese che la telecamera sia mai riuscita a catturare. E, poiché il lavoro delle api è simile a quello delle operaie da catena di montaggio, il film potrebbe benissimo essere definito una variante del film Tempi moderni.