  |
Razredni sovražnikRazredni sovražnik, 2013, SlovenijaRežija: Rok Biček Jezik: Slovenski Igrajo: Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner, Tjaša Železnik, Maša Derganc, Robert Prebil, Voranc Boh, Jan Zupančič drama, 1h52min 3.10.2013 ob 20:30
Zaradi različnih pogledov na življenje se zaostrijo odnosi med gimnazijci in novim učiteljem nemščine. Ko ena od gimnazijk naredi samomor, njeni sošolci obtožijo učitelja, da je odgovoren za njeno smrt. Spoznanje, da zadeve niso tako črno-bele, pride prepozno. V filmu je samomor uporabljen kot sprožilni moment za dogodke, ki nato poskušajo prerasti meje šolskih zidov in so odraz današnje splošne družbene klime. Ekstremna situacija prikaže prepad med dvema zelo različnima generacijama, ki ga tragedija le še poglobi. – Rok Biček Film je zelo intenzivna drama, ki se dotakne občutljivih tem, kot sta vzgoja in odraščanje, ki potekata v kompleksnem okolju šolskega prostora. – utemeljitev selektorjev 28. beneškega tedna kritike ob uvrstitvi filma v to sekcijo Želim si, da bi film tudi s pomočjo beneškega festivala lažje našel pot do generacije, ki je s tem filmom dobila priložnost razčistiti težave, ki jih ima sama s sabo in z drugimi okoli sebe. - Rok Biček Izbiranje zasedbe Igorja Samoborja (9:06, Ljubljana je ljubljena, Črna orhideja,…), Nataše Barbare Gračner (Osebna prtljaga, Dvojina, Delo osvobaja,…), Tjaše Železnik (Kratki stiki, Osebna prtljaga, Ljubljana,…), Maše Derganc (Šelestenje, Kratki stiki,…) in Roberta Prebil (Gremo mi po svoje, Pod njenim oknom,…) ni treba posebej predstavljati. Razrednega sovražnika pa poleg uveljavljenih imen zaznamujejo predvsem novi mladi obrazi. Na dolgotrajno iskanje za devetimi mladimi igralci se je režiser Rok Biček, skupaj z asistentko Yulio Roschino in asistentom Simonom Intiharjem, podal po ljubljanskih srednjih šolah, končni izbor pa je potekal v Filmskem studiu Viba film Ljubljana v drugi polovici aprila 2012, kjer so se pri zadnjem krogu avdicij omenjenim selektorjem pridružili še Aiken Veronika Prosenc, Janez Lapajne in Nejc Gazvoda. Nato so stekle vaje z igralci, ki so se jim pridružili še nekateri starejši kolegi iz vrst amaterskih igralcev, recimo Peter Teichmeister iz Osebne prtljage, in naturščkov. Med slednjimi je tudi Estera Dvornik, mama režiserja Klemna Dvornika (Kruha in iger), v vlogi šolske psihologinje Sonje. Dvornikova je psihologinja tudi v resničnem življenju, kot takšna se je pojavila že v Bičkovem mednarodno uspešnem študentskem dokumentarcu Družina. V vlogah nekaterih staršev so v prizoru z roditeljskim sestankom nastopili tudi nekateri resnični starši in sorodniki mladih igralcev v filmu. Zanima me način igre, kjer igralec v popolnosti izhaja iz sebe in ne iz vnaprejšnje predstave. Da ne igra, ampak živi življenje lika. – Rok Biček režija ROK BIČEK scenarij NEJC GAZVODA, ROK BIČEK, JANEZ LAPAJNE producenta AIKEN VERONIKA PROSENC, JANEZ LAPAJNE direktor fotografije in snemalec FABIO STOLL montaža JANEZ LAPAJNE, ROK BIČEK oblikovalec, montažer in mešalec zvoka JULIJ ZORNIK snemalec zvoka PETER ŽEROVNIK scenografija DANIJEL MODREJ kostumografija BISTRA BORAK oblikovalka maske PETRA HARTMAN mojster osvetljave SEBASTIJAN SKVARČA mojster slikovne obdelave WILLI WILLINGER Vi Slovenci, če se ne pobijate sami, se pa med sabo. – iz dialoga v filmu Rok Bičekje rojen leta 1985 v Novem mestu in je diplomant UL AGRFT. V filmski svet je vstopil kot obetaven slušatelj Lapajnetove PoEtike, občasne akademije za raziskovanje umetnosti filmske režije pod okriljem Triglav filma. Za svoje študentske filme je prejel številne nagrade. Razredni sovražnik je njegov režijski celovečerni prvenec. Tako kot Michael Haneke, Cristian Mungiu in Andrej Zvjagincev – filmski avtorji, ki ga navdihujejo, se tudi Biček poigrava s potencialno nevarnostjo, ki preži v majhnih, vsakdanjih podrobnostih. Gesta, pogled ali napačna beseda lahko zanetijo požar. Režiserjeva filmografija (izbor) 2013 – RAZREDNI SOVRAŽNIK – celovečerni prvenec Njegove študentske filme sem spremljal od prvega joka pa do takrat, ko so shodili. Brez zadržkov lahko rečem, da vsi trije Bičkovi študentski filmi presegajo moje akademijske stvaritve. – Janez Lapajne Pod scenarij se, ob Roku Bičku, podpisujeta še Nejc Gazvoda (režiser Dvojine in Izleta, soscenarist Osebne prljage) in Janez Lapajne, ki je skupaj z režiserjem film tudi montiral. To je že šesta Lapajnetova montaža celovečernega filma. Pri Razrednem sovražniku pa so, poleg režiserja, dobili prvo priložnost za vodilno vlogo v posameznem sektorju še štirje soustvarjalci filma – direktor fotografije in snemalec Fabio Stoll iz Münchna, scenograf Danijel Modrej, kostumografka Bistra Borak in mojster osvetljave Sebastijan Skvarca. Oblikovanje maske je delo Petre Hartman (Izlet, Lajf). Za zvok sta poskrbela oblikovalec, montažer in mešalec zvoka Julij Zornik in snemalec zvoka Peter Žerovnik, ki sta sodelovala že pri mnogih slovenskih filmih. Zornikova ekipa je zvokovno obdelavo opravila v Filmskem studiu Viba film Ljubljana. Računalniške posege v sliki je izvedla TSS Produkcija iz Maribora, slikovna obdelava pa je delo mojstra Willija Willingerja z Dunaja, stalnega sodelavca režiserjev Michaela Hanekeja in Ulricha Seidla. Willinger je s Triglav filmom sodeloval že prej, najbolj dejavno pri Lapajnetovem kratkem filmu Kdo se boji črnega moža?, za katerega je skupaj z ekipo dunajskega laboratorija Listo Videofilm nadgradil postopek izdelave črno-bele podobe, ki jo je uporabil za Hanekejev Beli trak. Skozi filmsko umetnost se mi zdi pomembno govoriti o stvareh, ki odsevajo tako nacionalno kot svetovno družbo, to pa je v Razrednem sovražniku povedano skozi mikrosvet srednješolcev, ki so izjemno ranljiva generacija in kot taka vede ali nevede dovzetna za vse, kar se dogaja njim in okrog njih. – Rok Biček Najprej je bilo predvideno, da bo film, kot svoj četrti celovečerec, režiral Janez Lapajne (Osebna prtljaga, Kratki stiki, Šelestenje), ki je ob izhodiščni misli o filmu o skupini, ki nekoga obtoži brez konkretnih dokazov, jeseni 2009 k sodelovanju pri nastajanju vsebine povabil svojega nekdanjega slušatelja in sodelavca Roka Bička, tedaj še študenta UL AGRFT. Ta je že kmalu predlagal, da bi za film raziskal ozadja dogodkov, ki jim je bil priča kot srednješolec. Biček se je hitro izkazal z entuziazmom in s strastnim raziskovanjem tematike. Zato sta se producenta filma Aiken Veronika Prosenc, ki je filmu tudi dala naslov, in Janez Lapajne v začetku leta 2010 odločila, da režijo filma pod okriljem njune produkcijske hiše prepustita temu tedanjemu študentu ljubljanske filmske akademije. Biček pa je, ko se je soočil z dejstvom, da je pred njim celovečerni prvenec, za nekaj mesecev malce zastal. Zato sta producenta k pisanju scenarija, po lepi izkušnji z Osebno prtljago, pritegnila še režiserja in pisatelja Nejca Gazvodo (Izlet, Dvojina), ki je obiskoval novomeško gimnazijo v istem času kot Rok Biček, bila sta v paralelki. Gazvoda je s svojim izjemnim občutkom za zgodbo, jezik in dialoge, v scenarij vnesel svežino. Tako je, iz srednješolskih izkušenj dveh od treh scenaristov, začela nastajati filmska zgodba, iz nje pa so nato zrasli samosvoji filmski liki, odnosi in situacije, ki so kar klicali po scenaristični ekipi dveh generacij. Slovenski filmski center je jeseni 2011 prižgal zeleno luč sofinanciranju celovečernega prvenca Roka Bička Razredni sovražnik. Po narejeni raziskavi za film, se skoraj leto dni nisem nikamor premaknil. Zgodba se mi je zdela »prevelika« za prvi film, z ogromnim številom kompleksnih likov, kar je težko obvladovati. Moral sem dozoreti zanj, vendar sem se v procesu še nekajkrat izgubil. – Rok Biček Snemanje filma je, z izjemo enega prizora, ki je bil posnet na Severnem Jadranu (med Piranom in Benetkami), v celoti potekalo na Gimnaziji Novo mesto, ki je Triglav filmu v času poletnih počitnic 2012 prijazno odstopila svoje prostore. Pri tem je svojo vlogo odigralo tudi dejstvo, da sta bila Rok Biček in Nejc Gazvoda dijaka novomeške gimnazije. Na snemalni lokaciji sem preživel ogromno časa, da sem videl kako funkcionira prostor. Zgodbo v veliki meri gradim iz prostora. Vzemimo primer radijske kabine, ki je ena redkih stvari, ki smo jo v šoli zgradili posebej za film. Resnični dogodek je potekal v tajništvu. Tako je bil prizor tudi prvotno napisan, dokler ni scenograf na enem izmed sestankov omenil, da si je celotni prizor predstavljal v stekleni radijski kabini, ker so imeli takšno na njihovi šoli. Ta rešitev se mi je zdela v trenutku boljša. Učence smo postavili v stekleno kocko in s tem prizoru dodali še vizualni kontakt med uporniškimi učenci na eni strani stekla in nemočnimi učitelji na drugi. To je bila bistvena nadgradnja, ki je izhajala iz razmišljanja o prostoru. – Rok Biček Rdečo nit, ki veliko prispeva k vzdušju v filmu, predstavlja Preludij op. 28, št. 15 Frédérica Chopina. Igralka Daša Cupevski (kot Sabina) je za igranje pianina v filmu prvič v življenju obiskovala inštrukcije iz klavirja. Preludij, ki ga slišimo v filmu, pa je naknadno, tako na klavirju kot na pianinu, izvedla odlična pianistka Katja Sinkovič iz Rogaške Slatine, ki študira na Dunaju. Snemanje njenih izvedb Chopinovega preludija je potekalo na Radiu Slovenija. Skladatelja Tina Mauko in Anže Rozman sta za prizor v filmu priredila slovito Valkiro (Die Walküre) Richarda Wagnerja. Tri svoje skladbe, ki jih je Rok Biček izbral kot ozadje, za dogajanje v filmu, pa je prijazno odstopil Miha Blažič, bolj znan kot N’Toko. Za prevod dialogov v nemščino je poskrbela prevajalka Daniela Kocmut iz Gradca, ki je v nemščino uspešno prevedla tudi roman Drevo brez imena Draga Jančarja. Daniela Kocmut je z izjemnim občutkom tudi inštruirala igralce, ki v filmu spregovorijo nemško, in bdela nad njihovo izgovorjavo tudi v času zvokovne obdelave filma. Prevod za angleške podnapise je opravil Anglež Roger Metcalfe, dolgoletni sodelavec Triglav filma, ki je pred leti dolgo bival v Sloveniji, zdaj pa živi v Novi Mehiki v Združenih državah Amerike. Patrizia Zonta je opravila veliko delo pri prevodu za italijanske podnapise. Na beneškem tednu kritike so namreč zahtevali posebno festivalsko kopijo z italijanskimi podnapisi, ki so se morali časovno popolnoma, do sličice, ujemati z angleškimi. To je bil za prevajalko, ki se je svojega dela lotila kot zadnja med prevajalci, resnično velik izziv. Lektorstvo slovenskih podnapisov pod nemškimi dialogi je opravila Ana Marija Toman, postavitev vseh različic podnapisov pa dunajsko podetje DeLuxe-Videotitel. Mislim, da je Razredni sovražnik prišel v našo družbo v času, ko ga ta zelo potrebuje in da bo na široko odprl prostor za debate v srednjih šolah, pa tudi širše. – Rok Biček Že od svojega nastanka v letu 2001 je Triglav film usmerjen v avtorsko kinematografijo. Nagrajevani in kritiško cenjeni celovečerci in kratki filmi v produkciji te neodvisne slovenske produkcijske hiše sodijo med najodličnejše dosežke sodobne slovenske kinematografije. Aiken Veronika Prosenc je producentka vseh filmskih naslovov pod okriljem Triglav filma, Janez Lapajne pa se je ob njej, po Šelestenju in Kratkih stikih, v tej vlogi preskusil tretjič. Filmografija produkcijske hiše (izbor) 2013 – RAZREDNI SOVRAŽNIK, režija Rok Biček – celovečerni prvenec
Filmsko nagrado LUX za kinematografske dosežke podeljuje Evropski parlament od leta 2007. Nagrada ima dva glavna namena: v središče postavlja javno razpravo o Evropski uniji in njenih politikah ter podpira izmenjavo evropskih (ko)produkcij znotraj Unije. Trije filmi, finalisti nagrade, se v okviru Filmskih dnevov LUX odvrtijo v številnih kinematografih po vsej Evropi, letos tudi v Izoli. Gre za edinstveno kulturno izkušnjo, ki presega meje in od oktobra do decembra ustvarja evropski javni prostor, kjer si evropski ljubitelji filma lahko ogledajo in spoznajo tri izjemne filme v 28 državah članicah ter v 24 uradnih jezikih. Vabljeni, da rezervirate svoje brezplačne vvstopnice. Okolje, ki ga prikazujejo trije filmi v tekmovalnem programu, je večplastno, a ga hkrati povezuje vodilni motiv mladosti. |
|
|
|
|
|
