Reševanje gospoda Banksa

Režiser z oskarjem nagrajene drame Zgodba o prvaku predstavlja ozadje nastajanja priljubljene družinske komedije Mary Poppins. Leta 1961 avstralska pisateljica P.L. Travers dobi ponudbo Walta Disneyja, ki želi njeno priljubljeno knjigo prenesti na veliko platno. Po prihodu v Los Angeles hitro spozna, da nameravajo ustvarjalci filma popačiti njeno zgodbo, zato trdovratno zavrača njihove ideje. Toda vztrajni Disney se odloči odkriti ozadje njenega razmišljanja in počasi mu uspe vzpostaviti prijateljski odnos razumevanja in spoštovanja.

Osrednja lika v filmu sta upodobila igralska velikana, oba dvakratna dobitnika oskarja in številnih drugih nagrad, Emma Thompson ter Tom Hanks.

Pot Mary Poppins na veliko platno se je začela s trenutkom, ko sta hčerki Walta Disneyja prosili očeta, naj vendar posname film po njuni najljubši knjigi Mary Poppins avtorice P.L. Travers. Walt jima je to obljubil, vendar ni vedel, da bo obljubo lahko izpolnil šele po 20 mukotrpnih letih. Njegovo prizadevanje za odkup avtorskih pravic je naletelo na odklonilni zid prepirljive, nemalokrat sitne pisateljice, ki ni imela nikakršnega namena prepustiti svoje ljubljene varuške popačenju in razvrednotenju, ki bi jo po njenem prepričanju doletelo, če bi padla v prostaško in puhlo hollywoodsko kolesje. Šele tedaj, ko je prodaja njenih del drastično upadla in je začelo primanjkovati denarja za preživetje, je Traversova nerada pristala na obisk Los Angelesa, da bi prisluhnila Disneyjevim načrtom za filmsko priredbo.

V kratkih 14 dneh tistega daljnega 1961-ega je Walt Disney ”ubral vse strune in pritisnil na vse gumbe”, oborožen z izvrstnimi pripovedniki in veselimi vižami nadarjenih bratov Sherman, toda trmasta in muhasta avtorica se ni premaknila niti za ped. Nasprotno, iz dneva v dan je lahko le nemočno opazoval, kako je postajala vedno bolj nedostopna in njegove pravice do filmske upodobitve so mu vse bolj polzele iz rok.

Šele ko je obupan in z vedno bolj žgočo rano na želodcu segel v težke čase svojega otroštva ter Traversovi razkril, kaj ga žene v njegovi ustvarjalnosti, je nehote odgrnil zaveso skrivnosti, v katero se je pred lastnimi strahovi zavila pisateljica. Tedaj sta zmogla skupaj osvoboditi Mary Poppins okov in ustvariti enega najbolj prikupnih in odkritosrčnih filmov v zgodovini sedme umetnosti.

Režiser John Lee Hancock trdi, da gre za “izmišljeno zgodbo, katere namen nikakor ni pogled v zakulisje nastajanje slavne Mary Poppins”.

”Ne boste se znašli na odru z mladima Julie Andrews in Dickom Van Dykom. Naša zgodba vas popelje v čas, ko je bil nastanek filma še zelo negotov; v čas dveh do treh let pred dejanskim začetkom filmske produkcije. Hkrati pa je to poskus filmskih ustvarjalcev opisati Disneyjevo trnovo pot odkrivanja, zakaj se je P.L. Traversova tako krčevito oklepala svoje knjige in zaščitniško ohranjala podobo očeta, ki ga je oboževala,” zaključi Hancock.

Colin Farrell (Minority Report, Total Recall, Novi svet, Miami Vice in drugi) je upodobil pisateljičinega očeta z otroško dušo Traversa Goffa, ob britanski igralki Ruth Wilson (Osamljeni jezdec, Anna Karenina,) v podobi njegove žene Margaret. Nomininarka za oskarja in nagrado emmy Rachel Griffiths (Six Feet Under, Hilary and Jackie, The Rookie) je upodobila Margaretino sestro, teto Ellie (ki je bila v resnici navdih za osrednji lik Traversinih zgodb). Posebej pa je treba omeniti 11-letno novinko Annie Rose Buckley, po rodu Avstralko, v koži mlade bodoče pisateljice z vzdevkom Ginty, ki ji ga je nadel oče.

V vlogi ljubeznivega šoferja limuzine Ralpha, ki je ponižno in dostojanstveno prenašal vse avtoričine muhe, blesti nominiranec za oskarja in dobitnik nagrade emmy Paul Giamatti; Jason Schwartzman (Rushmore, Moonrise Kingdom) in B.J. Novak (Inglourious Basterds) sta Disneyjeva pisca pesmi in skladatelja brata Sherman (Richard in Robert); večkratna dobitnica nagrade emmy Kathy Baker (Picket Fences, Edward Škarjerokec) pa je Tommie, ena od najzvestejših Disneyjevih zaupnic.

Režiser John Lee Hancock (The Blind Side, The Rookie, Alamo) se je rodil leta 1956 v Teksasu. Med filmi, ki jih je režiral, je morda najbolj znan The Blind Side in nedavni The Snow White and the Huntsman. Dokončal je študij prava in angleške literature na univerzi Waco v Teksasu. O svojih svojskih pogledih na znane, tudi zgodovinske zgodbe, je ob priliki povedal: ”Kolikor je prebivalcev v Teksasu, toliko bi bilo različnih verzij legendarne zgodbe o Alamu, če bi jo seveda vsak imel priložnost zapisati.” Ob sebi je tudi za Reševanje gospoda Banksa zbral ekipo, s katero je posnel doslej svoj najuspešnejši film The Blind Side, s katerim se je leta 2009 potegoval za oskarja: scenografa in dvakratnega nominiranca za oskarja Michaela Corenblitha (Kako je Grinch ukradel Božič), kostumografa in dobitnika nagrade emmy Daniela Orlandija (Alamo, Nixon) in montažerja Marka Livolsija (Hudičevka v Pradi). Pridružil se mu je tudi izvrstni snemalec John Schwartzman, A.S.C. (Seabiscuit, Pearl Harbor), s katerim sta sodelovala pri Hancockovi drami The Rookie.

Usoda je bila filmskim ustvarjalcem zelo naklonjena. Vsi igralci, ki so jih zapisali na vrh svojega seznama želja, so vloge z navdušenjem sprejeli. Med njimi vsekakor najbolj izstopata prav glavna igralca Emma Thompson in Tom Hanks.

Emma Thompson se je rodila v Londonu leta 1959 v igralsko družino. Že pokojni Eric Thompson je bil njen oče, mati Phylida Law pa je s hčerko igrala v več filmih; igralka je tudi Emmina sestra Sophie Thompson. Na univerzi v Cambridgeu je študirala angleško literaturo in sodelovala v znani Footlights Group, kjer so se pred tem spoznali in sestajali mnogi člani slavne skupine Monty Python. S kolegoma Stephenom Fryjem in Hughom Lauriejem jo je dolga leta vezala tudi skupna igralska pot pred kamero in na odrskih deskah. Leta 1989 se je poročila s Kennethom Branaghom po uspehu TV miniserije Fortunes of War. Njena prva zelo opazna filmska vloga pa je bila v drami Howardov kot Jamesa Ivoryja, za katero je dobila oskarja in nagrado Bafta. Je tudi uspešna scenaristka; za scenarij Razsodnost in rahločutnost Anga Leeja je prejela drugega oskarja. Vedno skrbno izbira vloge, obenem pa je zelo kritična – slovi kot izredno bistroumna satiričarka, ki v prvi vrsti na piko vzame … sebe.

O vlogi P.L. Travers je povedala: “Bila je izredno močna in zahtevna igralska študija, saj je terjala upodobitev cele palete čustvenih in osebnostnih nians. Bila je malce čudaška in zapletena ženska, ena najbolj zapletenih, kar sem jih proučevala skozi biografije.”

Lik Walta Disneyja, ikone ameriškega filma, pa se je igralsko lotila še ena ikona igralskega poklica – Tom Hanks, za katerega se zdi, da ga je dobesedno utelesil. Režiser John Lee Hancock je pripomnil: “Film poda Disneyjevo plat, kakršne še nismo videli – to ni Walt iz The Wonderful World of Disney, ki ga je tako zabavno raziskovati. Toda nekdo ga je moral zaigrati, moral je postati on. Domislil sem se lahko le enega – Toma. Hotel sem, da Disneyjeva osebnost stopi na platno iz igralčeve notranjosti; nisem se trudil nadeti Tomu gumijaste maske, da bi bil videti kot Walt. Hotel sem, da ga upodobi od znotraj, in Tom je tiste vrste igralec, ki svoje delo vedno začne in konča od znotraj. Edina telesna transformacija zaradi lika je bila, ko si je pustil rasti brke.”

Osebnost Traversa Goofa, pisateljičinega težavnega očeta, je izvrstno upodobil irski igralec Colin Farrell. Režiser Hancock ga zelo občuduje: “Ko smo za vlogo Traversa Goffa pridobili Farrella, sem vedel, da imamo v igralskih vrstah irskega pesnika. Je briljanten igralec, ki oblikuje lik iz čuteče irske duše in z njim naša zgodba zares zaživi. Očeta, kakršen je Colin Farrell, bi deklica oboževala takšnega, kakršen je, zaradi vsega, kar počne in kar predstavlja. In odpustila bi mu vse grehe. S svojo upodobitvijo nam je podal čudovito razumevanje odnosa med očetom in hčerko.”

V Dublinu rojeni Colin Farrell je vzbudil zanimanje Hollywooda z vlogo v Tigerlandu Joela Schumacherja. Rodil se je leta 1976; igro je študiral na dramski šoli Gaiety v Dublinu in začel utrjevati sloves izvrstnega igralca z vlogami v TV serijah. Z vlogo v psihološki drami Telefonska govorilnica in vojni drami Hartova vojna ob Brucu Willisu pa mu je bila pot do trdne kariere odprta.