Bekas

Prisrčna pripoved o kurdskih bratih in njuni vztrajnosti, upanju ter sanjah o vsemogočnem Supermanu. S humorjem začinjen film ceste, v goli, od sonca razbeljeni pokrajini, z oslom Michaelom Jacksonom na čelu.

zgodba
Čistilca čevljev, starejši Dana in mlajši Zana, sta brata bekasa (kurdsko bekas = brez staršev). Strehe v domačem kurdskem mestu v Iraku so njun dom. Na njih spita, se umivata v vedrih vode in kukata skozi strešno okno v lokalni kino, kjer igra novi film o Supermanu iz Amerike. Amerika je v njuni domišljiji veliko mesto z velikimi lučmi. Odpraviti se morata prav tja, da bi jima Superman pomagal do boljšega življenja. Dana je skrivaj zagledan v deklico Helliyo. Ko njena družina odide iz mesta, je čas tudi za njuno potovanje proti Ameriki. To nikakor ni enostavno, saj fanta nimata niti potnega lista niti spremstva odraslih. Imata pa osla po imenu Michael Jackson in veliko iznajdljivosti!

Dana in Zana
»Mami, oči, jaz in Dana greva v Ameriko. Da srečava Supermana. Trajalo bo samo kakšen dan ali dva. Skupaj bomo prileteli nazaj sem in se rešili Sadama in njegovih vojakov. Brat pravi, da je Superman tako močan, da vaju lahko z enim samim dotikom prikliče nazaj v življenje.«
- Zana

»Superman je neverjeten. Govori kurdsko, švedsko in tudi kitajsko.«
- Dana

»Brat, ali Superman jé svinjino?« »Ne vem, ampak mislim, da ljudje v Ameriki to počno.«
- Zana in Dana

iz prve roke
»Leto 1991 /…/ Vidim sebe in svojega brata, kako prečkava mejo z Irakom. Utrujena, lačna in prestrašena. Moja zgodba o tem, kako sem zapustil Kurdistan, Irak. To zgodbo sem želel povedati, ker sem se zaljubil v sanje o tem, kako stopam po ulicah Amerike in živim v miru, daleč stran od Sadamove vojne. /…/ Ta del sveta je v vojni že tako dolgo, da je postala normalna. Želim, da bi bila ta zgodba kot močan kurdski glas, ki prav to sporoča svetu. /…/ Moj režijski pristop daje filmu izrazit občutek resničnosti. Z direktorjem fotografije sva delo opravila brez vizualnih učinkov in dodatnih luči. Scena v Kurdistanu je sama po sebi epska. /…/ Želeli smo zajeti vse – pokrajino, puščave, pa tudi živahna mesta in vasice, kjer ljudje živijo svoja revna življenja. Zame je bilo pomembno tudi to, da v težki zgodbi najdem ravnotežje med humorjem in dramo.«
- Karzan Kader, režiser in scenarist

portret avtorja
Karzan Kader (1982, Suleymania, Kurdistan) je leta 1991 kot deček z družino zapustil Irak in leto pozneje prispel na Švedsko. Kmalu je začutil željo po pripovedovanju zgodb. Zgodaj je samostojno snemal kratke filme in bil leta 2007 sprejet na Dramski inštitut kot eden od štirih študentov režije. Tri leta pozneje se je vrnil v domači Kurdistan, kjer je posnel svoj diplomski film, krajšo verzijo Bekasa. Veliko je snemal tudi reklame in sodeloval pri drugih filmskih produkcijah, med drugim z norveškim režiserjem Pettrom Neassom. Leta 2010 je posnel celovečerni film o štirih prijateljih (De fyra sista), ki živijo na Švedskem ilegalno, ker niso dobili azila. Bekas je njegov drugi celovečerni film.

kritke
»Zgodba, posredovana iz perspektive dveh otroških protagonistov, je preprosta, vendar napeta (za odrasle, ki se zavedamo nevarnih okoliščin, na nek način še bolj kot za otroke), dialogi so lahko sledljivi in polni humorja, dečka, ki brata upodabljata, sta naravno očarljiva, film, ki ga odlikujeta izvrstna fotografija Johana Holmqvista in udarna glasba Juhana Lehtiniemia, pa po energiji še najbolj spominja na Boylovega z osmimi oskarji nagrajenega ljubljenca občinstva – Revnega milijonarja. Drugi, delno avtobiografski celovečerec Karzana Kadera – kurdskega režiserja, ki je pri devetih letih z družino prebegnil iz Iraka na Švedsko – je eno najprijetnejših presenečenj leta: feel-good film, ki vam bo s svojim čustvenim nabojem, iskrenostjo, humorjem in neumorno otroško energijo ogrel srce.«
- Klemen Černe, Planet Siol.net

»Da vse to počneta pod vplivom filma, ki sta ga videla, ne preseneča: prav film te sili, da počneš in verjameš nore stvari. Iz tebe potegne vso naivnost, ki jo premoreš. Omogoča ti beg od realnosti. Ogroža in spodkopava oblast. In ja, prav film oživlja mrtve. Film je good guy. ZA.«
Marcel Štefančič jr., Mladina

»Bekas je lep, resen in zelo duhovit vsegeneracijski film o sanjah, o strasti, ki je potrebna za dosego le teh, o neskončnem verjetju v njihovo uresničitev in predvsem o tem, da je vse lažje, dokler te sanje sanjamo skupaj. Kot na nogometnem prvenstvu, le da je zmaga za Zano in Dano veliko bolj življenjska. In veliko lepša.«
Gaja Pöschl, Radio Slovenija

»Posrečena mešanica otroške komedije, socialne drame, filmskega realizma in filma ceste.«
- Eloy Domínguez Serén, Cineuropa

»Preprosta zgodba o prizadevanju, da bi dosegli nemogoče sanje. Lepo posneti Bekas deluje na različnih ravneh in nam predstavi zanimivo otroško perspektivo iraškega Kurdistana v zgodnjih devetdesetih letih, ko so Kurdi bežali pred Sadamovim režimom.«
- Mark Adams, Screendaily

»Film boste popolnoma objeli, z vsem srcem. /…/ Čeprav protagonista nista igralca, vas bosta očarala s svojimi šalami, bratskim rivalstvom in neizogibno – z ljubeznijo. Karzan Kader zna ustvariti prizore, v katerih boste navijali zanju, da bi ušla nemogoči situaciji in napredovala proti cilju, ki naj bi bil »samo nekaj kilometrov stran« /…/. Vsakdo, ki je občudoval Quvenzhané Wallis v Zvereh iz južne divjine, bi si moral ogledati ta dva fanta.«
- (A Nutshell) Review