Mesto greha: Ženska za umret

Ustvarjalci osupljivih akcij Planet terorja in 300 se vračajo v Mesto greha, s številni kriminalnimi zgodbami, ki se odvijajo pred in po dogodkih iz prve avanture v temačnem mesto kriminala in pregrehe. Spletke, neustavljiva lakomnost po vplivu in denarju, izkoriščanje, ustrahovanje, predajanje drogam in prostitucija so ljudi pripeljale na skrajni rob obstanka, edino upanje pa tli v nekaj dobrih posameznikih, ki morajo najprej razčistiti s svojimi notranjimi demoni, preden se lahko podajo v brezupni končni spopad z brezmejnim breznom človeške izprijenosti.

V mestu, kjer pravica ne prevladuje, obupani iščejo maščevanje, neusmiljeni morilci pa imajo za petami neustrašne vigilante. Njihove poti se prekrižajo v razvpitem klubu v Mestu greha, Kadie’s Club Pecos.

Film se prične z oboževalčevo najljubšo pripovedjo »Navaden sobotni večer« (Just Another Saturday Night), ko se Marv (Mickey Rourke) prebudi na prizorišču pokola in se skuša spomniti preteklih dogodkov.

»Dolga, naporna noč« (The Long, Bad Night) je zgodba o Johnnyju, domišljavemu mlademu kockarju (Joseph Gordon-Levitt), ki se pomeri z največjim lopovom v Mestu greha, senatorjem Roarkom (Powers Boothe).

Osrednja pripoved, Millerjeva mojstrovina »Ženska za umret« (A Dame To Kill For), je končno soočenje McCarthyja (Josh Brolin) z žensko njegovih sanj in nočnih mor, Avo Lord (Eva Green).

»Nancyjin poslednji ples« (Nancy’s Last Dance) spremlja Nancy Callahan (Jessica Alba) po nesebičnem samomoru Johna Hartigana (Bruce Willis). Polna žalosti in jeze bo storila vse za maščevanje.

Prebivalci

Marv je nepogrešljiv lik v vseh segmentih celovečerca Mesto greha, Ženska za umret. Čeprav je pretepač z neobvladljivim značajem, je za prijatelje pripravljen storiti vse in je izjemno zaščitniški do žensk, zlasti Nancy Callahan. Frank Miller o Marvu: »Gre za osebo, ki se večini ljudi zaradi njegovega obnašanja zdi nora. Toda v resnici je mož, ki se je rodil v napačnem tisočletju. Lahko bi bil rimski gladiator, ki bi ga častili vsi, tako pa je izobčenec, ki poseda po lokalih in razbije veliko obrazov. Vseeno ostaja zvest človek, ki išče pravico na vsakem koraku.«

Nancy Callahan: v prvi izvedbi celovečerca, Mesto greha, ji njena simpatija John Hartigan dvakrat reši življenje, naposled pa si John vzame življenje, da bi jo rešil še tretjič. »Nancyjin poslednji ples« je zgodba o tem, kako se Nancy spopade z njegovo smrtjo. Prvič se v vlogi pripovedovalke preizkusi ženska. »V tej zgodbi se zavemo njene globine in samozaničevanja. V predhodni zgodbi, »Rumeni izrodek« (That Yellow Bastard), je postala eksotična plesalka in pri tem je uživala, « opisuje Miller. »V tej zgodbi se zave, da v svojem delu ne uživa več in je pravzaprav lutka, ki vzburja množico pohotnih moških. Polna je žalosti in besa. Postane bitje, ki se spopada z močnimi notranjimi demoni. Če želi uspeti, se mora umiriti in uporabiti svojo obliko pravičnosti.«

Johnny: v središču zgodbe »Dolga, naporna noč« je Johnny, povsem nov lik, ki ga je Frank Miller ustvaril za film. V Mesto greha prispe s svojim kabrioletom Corvette letnika 1960 in vstopi v lokal z vrtenjem srebrnika med prsti. Potem ko si priigra cel kup denarja na igralnih avtomatih, se z Marcie, ljubko, a jezikavo novinko, pridruži senatorju Roarku pri igri pokra. To je začetek Johnnyjeve dolge, naporne noči. Miller je v nasprotju z zgodbami iz prvega celovečerca, to pripoved in protagonista ustvaril izključno za ta film, brez predloge grafičnega romana. Igralec Gordon-Levitt je dobil edinstveno priložnost za sodelovanje z Millerjem in Rodriguezom pri oblikovanju svojega lika.

Senator Roark: Najvplivnejšega moža v Mestu greha in enega najbolj izprijenih lahko vidimo v zgodbah »Dolga, naporna noč« in »Nancyjin poslednji ples«. Powers Booth pojasnjuje: »Oblasten je in neustrašen, saj točno ve, v katerih trenutkih uporabiti svoja poznanstva. Živi v zablodi, da je vsemogočen. To potrjuje tudi ena njegovih izjav: Ko berem o Bogu, se zgodi povsem napačna stvar. Hočem biti on in v Mestu greha to tudi sem.« Senator Roark je bil predstavljen že v enem izmed segmentov prvega filma, »Rumeni izrodek«, v katerem je njegov sin, Roark mlajši, serijski morilec otrok, ki ugrabi enajstletnico Nancy Callahan. Reši jo policist John Hartigan, kar močno razjezi senatorja, ki meni, da je bila njegovemu sinu storjena velika krivica. Leta pozneje Hartigan znova reši Nancy in naposled pokonča podivjanega Roarka mlajšega. Ker želi preprečiti, da bi se senator Roark maščeval in preganjal Nancy, si policist vzame življenje.

Dwight Mcarthy: Protagonist v zgodbi »Ženska za umret« je zasebni preiskovalec in fotograf. Gre za predzgodbo pripovedi »Zajetno, mastno ubijanje« (The Big Fat Kill), ki opisuje Dwightovo popolno preobrazbo obraza. Štiri leta poprej lepa Ava Lord Dwighta zapusti in se poroči z enim najbogatejših moških v Mestu greha. Dwight se iz obupa vda popivanju in divjanju, čemur sam pravi »izganjanje pošasti«. Po Millerjevih besedah je Dwight izjemno metaforičen lik, ki v Mestu greha doživlja največje spremembe. »Ko ga spoznamo, preboleva tragično razmerje z žalostnim koncem. Ko se ravno prične pobirati, se vrne ženska njegovih sanj in pričnejo se težave.«

Ava Lord: Pogosto ji pravijo demonka, klasična fatalka. Moški podležejo njenim čarom, lesketajočim črnim lasem, prodornim zelenim očem, rubinasto rdečim ustnicam in božanskemu telesu, ne glede na posledice. Ava trdi, da je njeno življenje v nevarnosti, zato prosi Dwighta, da jo reši pred možem in Manuteom, njegovo pogubno desno roko. Eva Green opisuje svoj lik: »Ava je zapeljivka, sirena, ki ima moč, da uroči moške. Bere misli moških in lahko postane vse, kar si želijo. Pri Dwightu pa gre dejansko za naklonjenost in je verjetno edini moški, ki ga je kdaj koli ljubila. Ima veliko obrazov. Za Dwighta je gospodična v stiski, ob Manuteu je boginja, ob Mortu pa privlačna mačka«.

Manute, zvesti in brezkompromisni telesni stražar, je najskrivnostnejši prebivalec Mesta greha. Spremljal je že mnoge vplivne osebe v mestu. V eni izmed predhodnih zgodb ga spoznamo z zlatim očesom, o njegovi preteklosti pa je več razkritega v zgodbi »Ženska za umret«. »Izvemo več o njegovem preteklem življenju,« potrjuje Miller. »Vedno išče nekoga, ki bi ga častil. V prvem filmu je častil gospodarja kriminala v Mestu greha, v tej zgodbi pa časti Avo Lord.«

Gail: Staro mesto Mesta greha obvladuje ekipa krutih, dodobra oboroženih prostitutk. Ponosno, strastno in s popolno predanostjo jo vodi najdrznejša od vseh, Gail. Igralka Rosario Dawson je v Gailine čevlje stopila že drugič: »Je najbolj neustrašna amazonska bojevnica in eden najdrznejših likov, kar sem jih odigrala doslej. Vseskozi je v polnem pogonu«.

Miho: Smrtonosna mala Miho je ena najbolj priljubljenih Millerjevih likov. Sovražniki povsem molčeče bojevnice ne zaslišijo ali začutijo reza njenega meča, dokler ni prepozno. Zaradi nosečnosti se vlogi ni mogla vnovič posvetiti Devon Aoki, toda ustvarjalci filma so uspeli v izredno kratkem času najti zamenjavo. Rodriguez se spominja: »Spoznali smo Jamie Chung. Njena telesna pripravljenost je izjemna. In njeni gibi, moč. Kot bi s tem likom živela že mnoga leta. Takoj se je vživela.«

Wendy & Goldie: Jaime King se vrača v vlogi identičnih dvojčic, prostitutk Starega mesta. V prvem filmu se Wendy prebudi ob mrtvi Goldie in se odloči maščevati. V predzgodbi izvemo več o Goldie in odnosu z njeno sestro. Kingova ugotavlja: »Sta dvojčici, vendar povsem različni osebi. Wendy je neusmiljena, neomajna, hladna, natančna, neposredna, Goldie pa prijazna, sočutna, nežna. Zabavno se je bilo preizkusiti v dveh povsem različnih vlogah.«

Mort, ki ga igra Christopher Meloni, je eden redkih policistov v Mestu greha, ki spoštuje pravila. Dokler nima opravka z Avo Lord.

Bob, Mortov partner, je tipični policist, ki zlorablja vpliv in moč, ki ju prinaša njegov položaj. Bob je tisti, ki skuša rešiti Morta pred Avinimi hinavskimi spletkami.

Wallenquist: Stacy Keach je upodobil sovražnega in grotesknega mafijskega šefa Wallenquista. O liku, ki si ga je Frank Miller že dolgo želel pripeljati na filmska platna, Keach pravi: »Wallenquist je pravo zlo, a zdi se mi, da obstaja tudi njegova druga stran, ki opravičuje njegove motive. Resda je zloben šef, toda njegova slabost so lepe mladenke, v tem primeru Ava.«