Potepuh Tomaž

Burleskna pravljica o petletnikih, ki morajo potepuhu Tomažu obljubiti, da bodo pozabili na vsa pravila, ki so se jih naučili v vrtcu.

zgodba
Potem ko njihova vzgojiteljica poje strupeno jagodo in omedli, se petletniki Mali Pavel, Zoja, Jernej, Jacques, Rozi in Ludvik znajdejo sami v gozdu. Med iskanjem izhoda naletijo na 14-letnega prebežnika, potepuha Tomaža, ki jim obljubi, da jih bo odpeljal nazaj k staršem, vendar pod enim pogojem: da otroci pri priči pozabijo na vsa pravila, ki so se jih naučili v vrtcu. Sledi uvajanje v potepuško življenje: preverjanje količine ušesnega masla, ovohavanje stopal, uživanje kačjih zvitkov, črvov z majonezo, solate iz trakulj, vrtanje po nosu in veliko počitka po delu. Če hočejo oditi iz gozda, bo treba prej popraviti še avto – pri tem pa jim lahko pomaga le volčji mož, stari potepuh, ki nosi okoli vratu volčjo glavo …

zanimivosti
Film je nastal na otroški filmski delavnici, sooblikovali so ga vsi nastopajoči otroci.

iz prve roke
»Obiskal nas je veliki italijanski skladatelj Carlo Crivelli, s katerim sem posnel pet filmov. Navdušen nad delavnicami in nad otroki se je naši pustolovščini pridružil s svojim Simfoničnim orkestrom Citta Aperta in sedemdesetimi glasbeniki. Zaradi njega je film postal nekakšna opera v kratkih hlačah.«
- Manuel Pradal, režiser in scenarist

o avtorju
Rojen leta 1968 v Montpellieru. Najprej je v rojstnem mestu študiral znanost in literaturo, nato pa je na pariški filmski akademiji Fémis diplomiral iz režije. Med študijem je delal kot asistent režije pri Agnès Varda. Njegov diplomski film Canti je bil sprejet na filmski festival v Cannesu, Marie Baie des Anges pa mu je prinesel preboj na mednarodno filmsko prizorišče.

filmografija
1991 Canti
1997 Marie Baie des Anges
2002 Ginostra
2006 A Crime
2010 La blonde aux seins nus
2012 Tom le cancre (Potepuh Tomaž)

kritike
»Film Potepuh Tomaž je bukoličen, norčav, nenavaden in ima velik potencial. /…/ Predvsem navdušuje pristna igra otrok.«
- Senscritique

Pogovor z Manuelom Pradalom je opravila Catherine Mac-Gilvray:

Kako se je rodil Potepuh Tomaž?
Spomladi leta 2011 sem vodil otroško filmsko delavnico o Chaplinovem filmu Otrok po šolah v Saint-Montanu, Viviersu in Bourg-Saint-Andéolu v južnofrancoskem okrožju Ardèche.
Z otroki, ki so bili stari od 4 do 6 let, smo izvajali improvizacijske vaje in igre. Ker je veliko otrok izkazalo umetniško nadarjenost, sem želel to pustolovščino nadaljevati pod okriljem združenja »Lanterna Magica« skupaj s petnajstimi otroki, ki bi jih spremljali starši.
Slike, ki so jih ustvarili v tej delavnici, so bile izredno bogate in raznolike. Jeseni 2011 je naša pustolovščina po zaslugi izjemne montažerke (Isabelle Dedieu, montaža pri filmu Tereza, zlata palma za Vdor barbarov, oskar za tujejezični film) pridobila novo, bolj filmsko razsežnost.
Leta 2012 smo delo nadaljevali brez otrok. V pripoved smo želeli vnesti več povezanosti in prehajanja, s tem pa smo ustvarili večjo koherentnost in berljivost. Pri ustvarjanju tega filma je sodelovalo več ljudi, ki za svoje delo niso dobili nobenega plačila.

Na kakšen način ste izbrali te čudovite otroke?
Izbral sem jih na podlagi njihovega odzivanja ter njihove občutljivosti in všečnosti. Pa tudi glede na razpoložljivost njihovih staršev, ki so nas vsak dan spremljali v delavnici. Prizore smo sproti improvizirali, sporazumevanje v skupini je bilo naravnost navdušujoče. Z nami so sodelovali veliki strokovnjaki s področja filma, denimo Yorgos Arvanitis, eden najpomembnejših direktorjev fotografije na svetu, znani in manj znani igralci, študentje in prebivalci Saint-Montana.

Nekaj besed o zgodbi.
Vzgojiteljica odpelje otroke k reki, kjer se onesvesti. Otroci se izgubijo v stoletnem hrastovem gozdu, v katerem srečajo štirinajstletnega ubežnika Potepuha Tomaža. Ta jim pove, da jih bo odpeljal k staršem, toda le, če bodo pozabili vse, kar so se dotlej naučili v šoli. Sledi nekakšna šola v naravi, ki jo vodi Potepuh Tomaž, otroci pa v njej skozi poezijo in zabavo obnovijo svoje znanje ter v sanjskem dekorju na novo osmislijo šolo.

Podobe so čudovite, glasba prav tako.
Z velikim italijanskim skladateljem Carlom Crivellijem sem posnel že pet filmov. Nad delom v delavnici in otroki je bil navdušen, zato se nam je pridružil. Našo pustolovščino je oplemenitil s svojim simfoničnim orkestrom Citta Aperta in 70 glasbeniki, ki jih je sam plačal. To je bilo čudovito darilo, film je po njegovi zaslugi postal nekakšna opera kratkohlačnikov.

Tokrat ste prvič snemali v svojem rojstnem okrožju Ardèche.
Ja, s kamero rad potujem po svetu, a ker imam sam dva majhna otroka, sem začutil željo, da bi ta film posnel v slikoviti rojstni vasi Saint-Montan, v katero so vsi ti otroci vnesli še več sonca.
Pozdraviti pa moram tudi podporo občine Saint-Montan in njenega župana Alaina Carraro ter Združenje otrok in prijateljev Saint-Montana, ki mu predseduje Marcel Armand. Brez njihove logistične pomoči ne bi mogli zbrati toliko ljudi okoli te edinstvene kulturne iniciative.

Uspeh Potepuha Tomaža na festivalih napoveduje dober obisk v kinodvoranah.
Presenetilo nas je, s kakšnim navdušenjem so ga sprejeli filmski strokovnjaki. Vsi svetovni festivali ga želijo prikazati. Distributerji prav tako. Trenutno urejamo pravno-formalni status našega združenja za skorajšnjo premiero filma.