Bettie gre

zgodba
Bettie, nekdanja miss Bretanje, ki jih zdaj šteje nekaj čez šestdeset, vodi družinsko restavracijo in živi z ostarelo, zaščitniško materjo. Ko jo zaradi precej mlajše ženske zapusti dolgoletni poročeni ljubimec, je Bettie dovolj. V največji opoldanski gneči odkoraka iz restavracije, sede v avto in – odpelje. Sledi nenačrtovana odisejada po francoskem podeželju, ki vključuje niz naključnih srečanj z lokalnimi prebivalci, slavnostni sprejem lepotnih kraljic leta ’69, obnovljene vezi z odtujenima hčerko in vnukom ter morda – na koncu ceste – nov začetek …
Bettie gre je zabaven film ceste, v katerem ikona francoskega filma Catherine Deneuve blesti v vlogi, napisani posebej zanjo.

iz prve roke
»Že dolgo sem želela posneti film s Catherine Deneuve. Tako kot velja za mnoge pripadnike moje generacije je Catherine tudi del mojega življenja – ni bilo obdobja, ko me s svojimi filmi ne bi zaznamovala. Bettie gre sem napisala prav zanjo. Ves čas nastajanja filma je bila moja motivacija. /…/ Pod vtisom predstave o Catherine, ki sem si jo ustvarila ob gledanju njenih filmov, in pod vtisom najinih srečanj v resničnem življenju sem prvič v svoji karieri začutila nujo, da naredim svetel, optimističen film, ki svobodno menja ton; skorajda komedijo. V Franciji smo nekoliko sumničavi glede ameriških feel good filmov, sama pa nisem bila proti tovrstnemu pristopu. /…/ Odločena sem bila, da se poklonim Catherine, njeni muhavosti, radovednosti, neverjetnemu veselju do življenja in igrivemu smislu za zabavo. Poleg tega sem jo želela ujeti takšno, kakršna je v resničnem življenju, z njenimi izbruhi smeha, humorjem, zanimanjem za druge, z njenim izjemnim svobodnim duhom. /…/ Zaradi Catherine in vsega, kar simbolizira, je Bettie gre tudi oda ženskosti in mladosti po šestdesetem. /…/ Diamant, kakršen je Catherine, sem hotela obkrožiti z nekakšno čistostjo, zato sem izbrala (z zgolj tremi izjemami) neprofesionalne igralce, ‘resnične ljudi’, kot jim rada pravim, ki še nikoli niso stali pred kamero, eden od njih (starec, ki zvija cigareto) pa celo ni imel pojma, kdo je prelepa blondinka, s katero se pogovarja … Čudovito srečanje med filmom in življenjem … /…/ Rada sem v trenutku; rada opazujem, kaj se zgodi, ko začnemo snemati. Psihologija me sploh ne zanima. Vseeno mi je, če se prizor odvije drugače, kot je zapisano v scenariju. Veliko zanimiveje se mi zdi ujeti nepredvidene trenutke. Posamezniki, ki jih snemam, me pravzaprav fascinirajo veliko bolj kot liki, ki jih upodabljajo.«
- Emmanuelle Bercot, režiserka in soscenaristka
»Ljudje imajo o meni predstavo, da sem sofisticirana in hladna ženska. Kakšna zmota.«
- Catherine Deneuve, igralka

portret avtorice
Emmanuelle Bercot (1967, Pariz) si je kot igralka ustvarila ime v filmih režiserjev, kakršni so Claude Miller, Claude Lelouch in Bertrand Tavernier, od leta 2001 pa se vse bolj uveljavlja tudi kot filmska režiserka. Njen celovečerni prvenec Clément je bil prikazan v sekciji Posebni pogled festivala v Cannesu, trenutno pa s Catherine Deneuve pripravlja svoj peti celovečerec La tête haute.

kritike
»Nikoli še nisem slišala Catherine Deneuve, da bi se smejala toliko kot v Bettie gre; če bolje pomislim, je tudi še nikoli nisem videla nositi gromozanske živo rožnate lasulje ali si tako sproščeno deliti platna z živahnim enajstletnikom. Film Emmanuelle Bercot /…/ je bil napisan izrecno za ikono, katere s tobakom zaznamovan globoki smeh priča o sproščenosti in energičnosti, ki so ju režiserji v petdesetih letih, odkar je postala super-zvezda v Cherbourških dežnikih Jacquesa Demyja, vse preredko znali izkoristiti. /…/ Prizori spretne in živahne izmenjave besed, ki povežejo najslavnejšo Francozinjo s svetom neprofesionalnih igralcev, kipijo od nepredvidljivosti /…/. Najbolj navdušujoč duet pa se zgodi med Catherine Deneuve in Nemom Schiffmanom v vlogi Bettiejinega vnuka Charlyja /…/.«
- Melissa Anderson, Artforum
»Ne da bi bil pri tem agresivno mainstream, ima elemente, ki bodo zadovoljili široko občinstvo – tisto, čemur bi lahko rekli ‘Dejmo, punca!’ faktor.«
- Jonathan Romney, Film Comment
»Catherine Deneuve nas z mešanico prefinjenosti in elegance pelje od smeha do solz.«
- The Hollywood Reporter
»Ta film ceste o petih izgubljenih dneh v življenju lastnice restavracije iz majhnega mesteca brez sramu zakoraka v prav vsak kliše, ki ga najde na poti; skoči vanj z obema nogama – kot razposajen otrok v lužo –, a se kljub temu uspe izvleči suh.«
- Dan Fainaru, Screen Daily
»Lik šestdesetletnega otroka, ki ga uteleša Bettie, ni edini čar tega filma – daleč od tega: celovečerec Emmanuelle Bercot se okoli nje elegantno razvije zahvaljujoč nežnemu in zabavnemu scenariju, čudoviti, skladni fotografiji in sijajnim stranskim igralcem /…/.«
- Bénédicte Prot, Cineuropa
»Sproščena, zabavna, ganljiva: ena največjih vlog Catherine Deneuve.«
- Le Point
»Bettie gre /…/ nedvomno ima dejavnik X, ki loči dober film od popolne stvaritve.«
- Jean-Dominique Nuttens, Positif
»Ni prvič, da se je Catherine Deneuve lotila avtorskega filma in mu pomagala s svojim slovesom in velikim igralskim talentom. A lik se zdi tu tako navdihnjen z resnično osebo, da bi film lahko gledali tudi kot dokumentarec.«
- Olivier Séguret, Gérard Lefort, Libératio
»A pripoved kljub nekaterim klišejskim nastavkom ves čas ostaja dovolj sveža. Podobno kot pri lanski Gloriji je njena velikanska prednost vztrajno slikanje Bettie kot človeka, ki se zaljublja, preboleva in spi z drugimi ljudmi, ne pa kot aseksualne materinske gmote, v katero so ponavadi stlačeni ženski liki njenih let. Filmu s srcem pa zlahka oprostimo, če mu tu in tam kakšna malenkost spodleti. Nekaj pa je jasno, ko junakinja doživi svoj srečni konec, morda le za to, ker mora biti v vsakem filmu, ceste na koncu poti cilj, v filmu Bettie gre ni najlepši ta, ampak pot, ki vodi do njega.«
- Tina Poglajen, Gremo v kino, RA Slovenija