BlizuClose, 2022, Belgija, Nizozemska, FrancijaRežija: Lukas Dhont Jezik: nizozemščina, flamščina, francoščina Igrajo: Eden Dambrine, Gustav De Waele, Émilie Dequenne, Léa Drucker drama, 01h45min 15.03.2023 ob 19:00 Primorska premiera Belgijski režiser Lukas Dhont se po uspešnem prvencu Dekle vrača z rahločutno, presunljivo zgodbo o prijateljstvu med odraščajočima fantoma, filmom »o izgubi nežnosti v svetu, polnem toksične moškosti«. Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=-VpDbI7-6KU Velika nagrada žirije v Cannesu, nominacija za oskarja za najboljši mednarodni celovečerec ter dve lovoriki na ljubljanskem Liffu: nagrada Art kino mreže Slovenije in nagrada mladinske žirije Kinotrip. Predprodaja vstopnic: Galerija Alga. kritike »Film ne kriči in ne toči solz: njegove subtilnosti se ovijejo okoli nas, natančno odmerjene in globoko ganljive. Govorimo o bežnosti otroštva, pa vendar nikoli ne uidemo njegovemu neizbrisnemu odtisu v naši psihi. Dhont nam ponuja okno v lepoto in krhkost tega obdobja, pri tem pa naše misli usmerja nazaj proti neizogibnim ‘kaj pa če’ ter nam pokaže stanje milosti, uničeno kot peščeni grad, katerega oblika pa kljub vsemu ostaja.« »Blizu je videti kot Monetova slika: vse je mehko, krhko in minljivo kot bombažev puh; kot svet, ki ga je mogoče videti le skozi trepalnice. Le sapica vetra – in vse, kar ostane, je sram in obžalovanje zaradi naše nepozornosti. In medtem ko gledamo in razumemo enega fanta, se sprašujemo, ali smo dovolj dobro videli drugega.« »Eden večnih misterijev filmske umetnosti je, kako težko je na platnu z resnično globino in občutkom prikazati otroštvo. /…/ Prav zato se zdi drama, kot je Blizu /…/ Lukasa Dhonta, tako redka in dragocena; delo, ki krhko intimnost mladostniškega prijateljstva ujame s takšnim občutkom in specifičnostjo, da pogosto bolj kot film deluje kot palača spominov. /…/ Ganljiv in neredko sublimen primer malega filma, pripovedovanega z neobičajno empatijo.« »Dhont je svoj film postavil na ramena dveh neizkušenih igralcev /…/, toda njuna nastopa sta veličastna. /…/ Režiser navdušuje z resnično sublimnimi posnetki /…/. Pri komaj enaintridesetih letih /…/ je že velik cineast /…/.« »Lukasu Dhontu /…/ je z drugim celovečercem uspelo nekaj čudežnega. /…/ Kdaj in kako te film zadane, je dokaz Dhontovih režiserskih sposobnosti. Ne gre za en sam trenutek. Lahko se zgodi kadarkoli. In to je resnično velik filmski dosežek.« »Scenarij je tako varčen, igralci pa tako čudovito naravni (zlasti Dambrine, izjemno odkritje), da film bolj kot drama deluje kot tapiserija utrinkov iz pristnega dokumentarca. /…/ Težko si je predstavljati, da bi si kdo lahko ogledal film, ne da bi ga pretresli njegova osupljiva empatija in vizija. Dhont je pri enaintridesetih letih že izjemen filmski ustvarjalec – in to je izjemen film.« |