Očarljivi portret Waleške princese Diane v zadnjih dveh letih njenega življenja orisuje, kako je Diana našla osebno srečo in prek te dosegla uspeh, ki jo zaznamuje še dandanes, saj se je prelevila v poglavitno mednarodno borko za pravice in človekoljubko.
V čevlje glavne junakinje je stopila za oskarja nominirana v Veliki Britaniji rojena Naomi Watts, Naveen Andrews, najbolj znan po vlogah v filmu The English Patient in v seriji Lost, pa nastopa kot dr. Hasnat Khan. Igralsko zasedbo zaokrožujejo Douglas Hodge, Geraldine James, Charles Edwards in Juliet Stevenson.
Scenarij za film, ki ga mojstrsko režira Oliver Hirschbiegel (z dramo Downfall se je potegoval za oskarja), je spisal mednarodno priznani dramatik Stephen Jeffreys. Producirala sta Robert Bernstein in Douglas Rae s koproducenti Mattom Delargyjem, Jamesom Saynorjem in Paulom Ritchiejem. Izvršni producenti so bili Tim Haslam, Mark Woolley in Xavier Marchand, pomagala pa jim je še novinarka in ustvarjalka dokumentarcev Kate Snell (Diana: Her Last Love).
Izza kamere so se jim pridružili režiserjev dolgoletni sodelavec, direktor fotografije Rainer Klaussman, scenografka Kave Quinn, kostumograf Julian Day, maskerka Noriko Watanabe, montažer Hans Funck in z oskarjem nagrajena skladateljica Rachel Portman.
V osrčju zgodbe je prelevitev Diane iz nekoliko potrte in osamljene dame v nekoga, ki je našel zadovoljstvo v osebnem življenju in se to odraža v njegovem profesionalnem življenju. Vmes se odvija ljubezenska zgodba med Diano in Khanom: »Prelepa ljubezenska pripoved je,« pravi režiser. »In ljudje jo morajo poznati, saj je njuna ljubezen nekaj resničnega in iskrenega. Hkrati je kot pravljica: preprost moški iz povsem drugačne kulture se zaljubi v najbolj slavno žensko na svetu. Kot vsaka dobra zgodba nas tudi ta nauči veliko.«
Hirschbiegel je hotel pokazati čim več plati lika, saj je bila Diana nekaj posebnega; biti nekaj posebnega pa lahko človeka pahne v osamo. »Na začetku filma osamljena ždi v Kensingtonski palači; ni še ločena; išče svoj smisel. Potem spozna Khana in dojame, da ni pomembno zgolj nuditi ljubezen – za kar je bila neizmerno nadarjena – temveč jo tudi sprejemati.« Film sledi njunemu razmerju do trenutka, ko spoznata, da, čeprav sta čustveno in duhovno povsem usklajena, ne moreta biti skupaj.
