Do konca

Po petsto letih v jarmu Osmanskega cesarstva se na začetku 20. stoletja v Makedoniji zgodi upor, ki ga krvavo zatrejo. V sledečem kaosu se prepletejo ljubezenske in druge zgodbe zanimivih ljudi: idealističnega upornika, neusmiljenega turškega častnika, častihlepnega bogataševega sina, ki se po študiju v Evropi vrne domov in razgledane ter privlačne Evropejke, v katero se zaljubijo vsi trije mladeniči. Toda stik različnih kultur in običajev povzroči številne težave, politična in družbena trenja v državi pa se nevarno bližajo vrelišču.

Epski spopad z balkanskim paradoksom skozi prizmo ljubezenskega štirikotnika, ki ga diktira slovenska igralka Inti Šraj…

Mednarodno uveljavljeni režiser Stole Popov popelje v osrčje Balkana, kjer se že stoletja prepletata zahodna in vzhodna civilizacija. Skozi ljubezenski štirikotnik, postavljen v turbulentno obdobje po krvavi makedonski revoluciji, suvereno podre prostorske bariere in enkrat za vselej opravi z miti in anti-miti Evrope in Balkana. Pri tem mu je v glavni vlogi ognjevite in avantgardne Evropejke, ki okoli mezinca ovija moške vseh stanov in političnih prepričanj, pomagala slovenska igralka Inti Šraj. Njena spogledovanja namreč sprožijo niz usodnih dogodkov, ki tipični balkanski paradoks pripelje do vrelišča in ga povzdigne na raven radikalne filozofske misli: »Jebeš življenje, če zanj nisi pripravljen umreti!«.

»Film je za gledalce širom sveta še toliko bolj privlačen zaradi aspekta odprtih odnosov med islamom in krščanstvom.« – Stole Popov

O filmu:

Makedonija, majhna država v osrčju Balkana, je bila petsto let pod jarmom Osmanskega cesarstva. Zgodba filma je postavljena v prvo desetletje 20. stoletja, v obdobje splošnega propada, ki je sledilo krvavi makedonski revoluciji iz leta 1903.

Do konca predstavlja ljubezenski štirikotnik, ki povezuje idealističnega upornika, neusmiljenega turškega častnika, izobraženega sina lokalnega makedonskega veljaka ter lucidno in avantgardno Evropejko, ki vse tri moške ovija okoli mezinca. Ta s svojim spogledovanjem sproži niz dogodkov z usodnimi posledicami, ki jih nikakor ni bilo moč predvideti. Liki tako skozi turbulentna srečanja doživijo katarzično izkušnjo in novo samozavedanje.

Film razkriva kruto, čeprav romantično zgodbo, v kateri je večni makedonski boj za lastno identiteto in neodvisnost prikazan skozi prizmo relativnosti svobode, pravičnosti, ljubezni, žrtvovanja in izdajstva. Film dramatizira in parodira mite in anti-mite zahoda in vzhoda – Evrope in Balkana.

Ko legende in pripovedke sooči s kruto realnostjo življenja, razkrije absurdnosti makedonske zgodovine. Je nekakšen anti-vestrn, lahko bi rekli makedonski eastrn, ki suvereno podre prostorske bariere prav tam, kjer se že stoletja prepletata zahodna in vzhodna civilizacija.

Vse to nas vodi do katarze, ki gre zares do konca, saj tipičen balkanski paradoks pripelje do vrelišča in ga privzdigne na raven radikalne filozofske misli: »Jebeš življenje, če zanj nisi pripravljen umreti!«.

»Čeprav se ta nenavadna zgodba odvija pred več kot 100 leti, je kljub temu moderna, aktualna in provokativna, saj se zgodovina zmeraj ponavlja.« – Stole Popov

O zgodbi:

Premožna in avantgardna Evropejka Tereza potuje v Solun s Filipom, sinom premožnega makedonskega veljaka. Ko vlak prispe na ozemlje Makedonije, se pustolovščina po zaslugi nadutega in neusmiljenega turškega častnika v trenutku zaplete. Muzafer ju namreč vrže z vlaka, a Tereze to nikakor ne zaustavi, saj predlaga, da se do Filipovega doma odpravita kar peš. Na poti po slikoviti makedonski pokrajini dvojec sreča še tretjega udeleženca zapletenega ljubezenskega štirikotnika – idealističnega upornika Krsta.

Vsi trije moški se nesmrtno zaljubijo v očarljivo damo iz zahoda, ki se niti ne zaveda, da bo kaj kmalu odigrala ključno vlogo v življenju vseh vpletenih.

Film je bil makedonski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja 2015.