Dunkirk

Spomladi leta 1940 se je 400 tisoč vojakov, pripadnikov zavezniških sil, znašlo v obroču nemške vojske. Ujeti na sipinah obalnega mesteca Dunkerque na severu Francije so bili povsem izpostavljeni napadu. V največji pomorski evakuacijski akciji, kar jih pomni vojaška zgodovina, se je njihovemu reševanju pridružilo 700 civilnih plovil. Christopher Nolan (Izvor, Medzvezdje) je posnel zgodbo o zgodovinski Operaciji Dinamo in enega najtežje pričakovanih filmov letošnjega leta.

kritike»/…/ v Nolanovem Dunkirku – babilonsko mozaičnem, ledeno nelinearnem, morasto distopičnem, intenzivnem kot Sicario, kinetičnem in že kar panfilmskem, posnetem s perspektive morja, ribiške ladje (Mark Rvlance), neba, na katerem Tom Hardy tolče nemške lovce, in obale, kjer zavezniška vojska pod nemo taktirko Kennetha Branagha agonično čaka na odrešilne rušilce – izgleda kot Titanik. /…/ Christopher Nolan ustvari šekspirjanski Grand Guignol, v katerem nihče ne ve, kaj se dogaja, a je vsem jasno, da tisti, ki bodo to preživeli, ne bodo nikoli več povsem pri sebi. Dunkirk, ki vojne akte prikazuje kot filmske akte (film je vojna, vojna je film), izgleda kot totalni film, ki skuša izumiti svojo atomsko bombo.« ZELO ZA- Marcel Štefančič, jr., Mladina

»Ko gre za preživetje, ni junakov. Je pa nekaj junaških trenutkov, v katerih nastopijo britanski piloti v spopadu z nemškimi bombniki in lovci. Film namreč prepleta trojno dogajanje: na obali, na morju (utapljanje ladij, reševalne ribiške barke) in v zraku, in to veliko bolj prek situacij (strahotnih, pogumnih, obupanih, sebičnih in nesebičnih) kakor pa posameznih usod ali likov. Predvsem pa vse to počne na tako čutno nazoren način, tako masivno, fizično in mučno navzoče, kot da smo sami tam.«- Zdenko Vrdlovec, Dnevnik

»Nolan, ki je obrtniško mojstrstvo zlaganja zgodbe kot origamija prikazal že s trilerjem Memento, še preseže prejšnje dosežke, saj vzporedno spremljamo tri zgodbe, ki trajajo različno dolgo (teden, dan, uro), a se navezujejo in na koncu zaključijo v celoto. Igra je odlična, junaki pa predstavljeni povsem človeško, z omejenim prikazom izlivov panike, časti in junaštva, ki poudarijo, da je bila ta operacija – kot tudi vsaka vojna – kolektivni dosežek. Zgodba skoraj vsakega od izpostavljenih, povsem dodelanih, plastičnih, likov je namreč videti kot ena od mnogih v nepregledni množici na plaži, morju in v zraku.«- Igor Harb, Vikend