Glasnejša od bomb

Prvi film Joachima Trierja v angleškem jeziku in z zvezdniško zasedbo. Ob pripravah na razstavo, posvečeno nenadno preminuli vojni fotografinji Isabelle Freed, na površje priplava neprijetna družinska skrivnost. Trije odtujeni družinski člani – Isabellin mož in njuna dva sinova – se bodo prisiljeni soočiti drug z drugim in sami s sabo ter na novo opredeliti svoje najgloblje želje in potrebe.

kritike
»V kakšnih drugih rokah bi se Glasnejša od bomb lahko hitro sesirila v hudo jokavo in didaktično zgodbo o žalovanju, starševstvu, odraščanju ali kakšnih drugih nadležnih klišejih. /…/ Trier in Vogt pa namesto tega servirata elegantno, umirjeno, zadržano pripoved, podprto s prvovrstnimi igralskimi kreacijami.«
- Eric Kohn, Indiewire

»Film Glasnejša od bomb /…/ dokaže, da je Trier popolnoma uglašen s tiste vrste dolgo kuhajočimi se konflikti, ki so posledica medsebojnega nerazumevanja in negotovosti, večina filmov studijske produkcije pa jih pogosto senzacionalizira le zato, da bi se film bolje prodajal. Tu šepet ali dotik nosita vso potrebno težo, da gledalci začutimo nekaj globokega.«
- Glenn Heath Jr., Little White Lies

»Glasnejša od bomb je inteligentna obdelava snovi, polne potencialnih pasti. Ko prepleta flashbacke in prevpraševanja v sedanjosti, razkriva boleče družinske skrivnosti in ponuja opažanja o odtujenosti sodobnega življenja, s tem pa stopa Trierjev film na teren, kjer so se pred njim pasli zelo različni filmi, od Ameriške lepote preko filma Mali otroci do Men, Women and Children. Toda film Glasnejša od bomb je pri tem uspešen, ker se Trier osredotoči strogo na svoje like in se upre skušnjavi, da bi v skladu z duhom časa pametoval o tem, kako živimo danes. Ta film ni pridiga, ampak prikaz počasnega procesa žalovanja neke družine.«
- Tim Grierson, Paste Magazine

»S svojimi slepimi ulicami in menjavami perspektiv je Glasnejša od bomb tiste vrste večplastna, ambiciozna, nikoli do konca razrešljiva ameriška drama, ki se je ameriški režiserji nikoli ne lotijo: romaneskna v snovi in strukturi, a docela filmična v načinu izraza.«
- Ignatiy Vishnevetsky, The A.V. Club

»Trier in soscenarist Eskil Vogt v film vključita veliko število individualnih zgodb. /…/ Te niti Trier mojstrsko preplete v nekronoloških zankah (včasih znotraj istega prizora), obenem pa skozi čustveno nabite dialoge in diskretne vizualne informacije zlagoma razkriva podrobnosti o svojih likih.«
- Jordan Cronk, Reverse Shot

»Nepremostljive vrzeli med ljudmi so ena izmed idej, ki Trierja kot režiserja zelo zaposlujejo, čeprav ga zanimajo tudi načini, kako lahko z drugimi ustvarimo smiselne, izpolnjujoče odnose. /…/ Trier in Vogt sta humanista in njuno empatičnost je čutiti skozi ves film – tudi takrat, ko prikazujeta človekove temačnejše vzgibe.«
- David Jenkins, Montages