Hotel Transilvanija

Ustvarjalci zabavnih animacij Smrkci in Arthur Božiček predstavljajo nenavadno zgodbo o skrivnostnem gradu, kamor se pošasti iz vsega sveta zatečejo pred nadležnimi ljudmi. Lastnik Drakula skrbi za udobje in počitek strašnih gostov, toda skrbi mu dela svojeglava hčerka Mavis, ki bi se končno rada osamosvojila in raziskala svet. Še več težav povzroči prihod nič hudega slutečega mladeniča Jonathana, ki s svojimi barbarskimi človeškimi navadami ogrozi mrtvaško spokojnost hotela in se zaplete v romantično razmerje z Mavis.

Dobrodošli v Hotelu Transilvanija, Drakulinem razkošnem zdravilišču s petimi koli. V njem se pošasti in njihove družine do nezavesti razvajajo. Tam so lahko pošasti, kakršne pač so, ne da bi jih motili ljudje.

Za nek čisto poseben konec tedna Drakula povabi najbolj znane pošasti na svetu – Frankensteina in njegovo ženo, Mumijo, Nevidnega človeka, družino volkodlakov in druge — da bi proslavili 118. rojstni dan njegove hčerke Mance. Vlad brez težav poskrbi za te slovite prijatelje, njegov svet pa se vseeno zruši, ko v hotel prvič zaide človek in se spoprijatelji z Manco.
Pošasti: čisto take so kot mi!

“Hotel Transilvanija je zgodba o očetu in hčerki – samo da je oče pač Drakula,” pravi režiser Genndy Tartakovsky. “Kot vsi očetje je preveč zaščitniški, psihotičen in prisrčen možakar, ki bi za svojo hčerko storil vse, a je v primerjavi z drugimi očeti Princ teme.”

V Hotelu Transilvanija se izkaže, da so najslavnejše svetovne pošasti take kot navadni ljudje, z družinami in težavami, pred katerimi morajo sem ter tja ubežati. A v primerjavi z ljudmi se morajo skrivati pred svetom, ki misli, da so… no, pošasti pač.

In ni ga boljšega kraja za skrivanje kot Hotel Transilvanija, ki ga vodi sam Drakula kot zatočišče pred ostalim svetom in v katerega že od leta 1898 ni stopila človeška noga. A tudi Drakula ima svoje težave – najstniško hčerko Manco, ki bo vsak čas praznovala 118. rojstni dan. In ko bo postala ženska, se vampir najbolj boji, da se bo njun odnos skrhal. No, njegova dva največja strahova sta izgubiti hčerko in česen, ampak to je že druga zgodba.

“Ena od najtežjih stvari za starše je spustiti otroke v svet,” pravi producentka Michelle Murdocca, ki je nadzorovala nastanek filma od vsega začetka. “Večno jih ne moreš ščititi, preprosto moraš jim zaupati, da bodo znali poskrbeti zase. Kot se izkaže, celo Drakula meni, da je svet lahko nevaren.”

“V Hotelu Transilvanija so te pošasti smešne, bolj smešne kot kadarkoli. Razlog, zakaj so že vsa ta leta tu, pa je v tem, da ima vsaka krasno osebno zgodbo,” pravi Tartakovsky. “V njih je nekaj človeškega in zato so dostopni, prikupni in prijazni. In zato imamo radi našega Drakulo. Ima krasno, grenko-sladko zgodbo, ki jo vsi razumemo, v kateri vidimo, kako človeški je vampir.”