Jaz, kapitan

Senegalska najstnika Seydou in Moussa se odločita zapustiti rodni Dakar in poiskati boljše življenje v idilični Evropi. Že leta skrivoma delata na gradbišču in pišeta pesmi, s katerimi želita postati zvezdi. Z denarjem bi rada pomagala tudi staršem, bratom in sestram, ki živijo v revščini. Da bi dosegla Evropo, morata prečkati več držav in se soočiti s podkupovanjem, mučenjem, izkoriščanjem in popolno razčlovečenostjo. Njuno epsko potovanje, sestavljeno iz življenja in smrti, ju pripelje vse do Sredozemskega morja, kjer mora Seydou prevzeti vlogo krmarja in varno pripeljati pribežnike do Sicilije.

Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=bktNBDDhMDA

Film Mattea Garroneja (Gomorra) je homerska pravljica o popotovanju dveh najstnikov, ki se v iskanju boljšega življenja odpravita iz Dakarja v Italijo. Toda od uresničitve sanj ju ločijo labirint kontrolnih točk, grozote centrov za pridržanje, razgreta Sahara in prostrane vode Sredozemskega morja.

Vstop prost.

Pred projekcijo filma bomo predvajali kratkometražni film Meatseller, zmagovalca italijanskih Davide di Donatello.

Projekcija poteka v okviru novega filmskega cikla ITALIAN SCREENS – Festival sodobne italijanske kinematografije.

kritike
»Velika odlika filma je, da ves čas ostaja na ravni protagonistov; poistoveti se z njunim pogledom in izogne vsakršni pridigarski drži. Realistični ton, potreben za pripovedovanje te afriške odisejade, uspe preplesti z željo po transfiguraciji tragedije z močjo domišljije in pravljice.«
– Paolo Mereghetti, Corriere della Sera

»Takojšnja strukturna referenca je seveda Homerjeva Odiseja, toda v filmu je ravno toliko lucidnega collodijevskega (garronejevskega) sadizma ter ekscentričnih primesi Grimmovih Janka in Metke.«
– Davide Turrini, Il Fatto Quotidiano

»Jaz, kapitan je ravno toliko neizprosen kot poln empatije.«
– Carlos Aguilar, Los Angeles Times

»Film poskrbi, da ostanemo blizu Seydouju, ter v njegovem čudovitem nastopu odkriva najbolj trajne vtise in najgloblje pomene.«
– Justin Chang, The New Yorker

»Pred tvojim filmom nisem vedel ničesar o bolečini, upanju in sanjah teh fantov. Te podobe gledamo vsak dan, na televiziji, v časopisih, tebi pa je uspelo posneti izviren film, kakršnega še nismo videli, nekakšen prototip. To je tudi zelo poetičen film; krut, a hkrati topel /…/, močan, pa tudi nežen. /…/ Poln je tradicije: italijanske in mednarodne. V njem sta Rossellini in De Sica, a tudi John Ford /…/.«
– Roberto Benigni