LovJagten, 2011, DanskaRežija: Thomas Vinterberg Jezik: Danski Igrajo: Mads Mikkelsen, Thomas Bo Larsen, Annika Wedderkopp, Lasse Fogelstrøm, Susse Wold, Anne Louise Hassing, Lars Ranthe, Alexandra Rapaport Drama, 1h55min 29.5.2013 ob 20.30 O zgodbi Lov, ki ga številni kritiki opevajo kot najboljši film Thomasa Vinterberga po njegovi mednarodni senzaciji Praznovanje (Festen), je napeta psihološka drama o moči laži ter uničujočih posledicah krive obtožbe. Mads Mikkelsen je za svojo vlogo na letošnjem festivalu v Cannesu prejel nagrado za najboljšega igralca. Iz prve roke O avtorju Thomas Vinterberg (1969, Kopenhagen) je s kratkim filmom Sidste omgang leta 1993 diplomiral na Danski filmski akademiji. Leta 1995 je skupaj z Larsom von Trierjem spisal manifest slovite danske Dogme 95. Po njenih zapovedih je tri leta kasneje posnel prvi film tega gibanja, Praznovanje (Festen). Delo je doživelo izreden uspeh in pobralo številna mednarodna priznanja, vključno s posebno nagrado žirije v Cannesu. Vinterberg je režiral dva filma v angleškem jeziku: apokaliptično znanstvenofantastično ljubezensko zgodbo Vse za ljubezen (It’s All About Love, 2003) z Joaquinom Phoenixom, Claire Danes in Seanom Pennom ter Drago Wendy (Dear Wendy, 2005) po scenariju Larsa von Trierja. Njegov Submarino se je leta 2010 uvrstil v uradni program Berlinala. kritike »Lov je bravura filmskega ustvarjanja – ekonomična, intenzivna in zelo dobro odigrana. /…/ Mož, po krivici obdolžen zlorabe otroka, je sodobni ekvivalent tistih krivično obtoženih čarovnic v filmih in dramah, kakršni sta Noč čarovnic (The Crucible) inDan jeze. Razlika je v tem, da se brani – in poleg tega ima glede svojih težav smisel za humor. Vinterberg pripoveduje Lucasovo zgodbo s silovitostjo in nepopustljivo ironijo, in za nameček doda celo svoj značilni citat Bergmanovega filmaFanny in Alexander. Rezultat je film, ki je kljub svojemu ambivalentnemu koncu veliko bolj veder, kot bi lahko pričakovali.« »Vinterberg je s svojim novim filmom, nedvomno najboljšim po Praznovanju, resnično uprizoril veličasten povratek. Film priča o njegovem izrednem daru za mučne kolektivne drame; je neposreden, prepričljiv, zgrajen in zrežiran z natančnostjo in neustavljivo energijo, a hkrati izjemno subtilen in niansiran. /…/ Lov s svojim prikazom množične histerije in njene okrutne anti-logike spominja na Peckinpahove Slamnate pse in von Trierjev Dogville. Vrača pa se seveda k temi Praznovanja: kako se lahko družina in skupnost, ki veljata za branika pred kaosom in nesrečo, obrneta sami proti sebi. Mikkelsenov nastop je skrajno prepričljiv in verodostojen; z njim v središču postane Lov neznosno napeta drama/triler. /…/ Lov in uporabljeno orožje prikličeta v spomin izjavo Čehova o tem, kaj naj bi se zgodilo s puško, ki se pojavi v prvem dejanju. A v resnici je to, kar se zgodi, veliko bolj zanimivo in kompleksno; Lucasovo končno srečanje s tožiteljem in sklepni trenutki filma so resnično prevzemajoči.«
|