Maraton!

zgodba
Od newyorških avenij do gorskih poti v švicarskih Alpah, od Sao Paola do Pariza, Pekinga ali Sydneyja. Po svetu danes teče na milijone ljudi, moški in ženske, vrhunski atleti in rekreativci. Toda nekoč, pred petdesetimi leti, je bila zgodba precej drugačna. Tek je bil izključno privilegij moških. Odvijal se je lahko le na stadionih, kjer so dolgo veljala stroga, nazadnjaška pravila. Pravico do teka si je bilo treba priboriti.

Maraton! razkriva polstoletno zgodovino tekaškega gibanja, neverjetno zgodbo nekoč marginalnega in militantnega dejanja upora proti konservativnim tekaškim zvezam in širšim družbenim predsodkom, ki je s časom postalo globalna strast in navsezadnje velik posel.

iz prve roke
»Sam sem odkril tek leta 1985, pri 15 letih. /…/ Takrat je vedno več ljudi teklo, tako vrhunski atleti kot običajni posamezniki, tako mladi kot stari. Sklepal sem, da so vsi od nekdaj tekli na ta način – svobodno. /…/ Šele kasneje, konec 90. let, sem se med raziskovanjem za knjigo, ki sem jo pisal z nekim sociologom, zares poglobil v novejšo zgodovino teka na dolge proge. Sprevidel sem, kako malo vem o tej neverjetni in povečini neznani zgodbi popularnega teka: zgodovini resnične revolucije miselnosti in dolgega boja za najbolj osnovno pravico amaterjev do teka. Hkrati ta zgodovina nastavlja mučno, a zgovorno zrcalo širšim družbenim spremembam zadnjih 40 let. Brala se je kot antični ep z vsemi pripadajočimi konflikti, simboli, protagonisti in ‘mučenci’. Tekaški šport je doživel lastno družbeno revolucijo – in tek na dolge proge uteleša to uporniško energijo bolje kot katerakoli druga disciplina! Snov je bila kot nalašč za film. /…/ Za veliko sago o neverjetni zgodbi svobodnega teka: od idealističnega in militantnega rojstva ‘jogginga’ do prave eksplozije tekmovanj in množičnih maratonov. In nekje globoko v ozadju je bilo slutiti ta odraz širših družbenih sprememb: od kontrakulturne družbene revolucije in gibanja za enakopravnost spolov v Evropi in Ameriki poznih šestdesetih let do triumfa individualizma in potrošniške družbe v devetdesetih.«
- Pierre Morath, režiser in scenarist

portret avtorja
Pierre Morath (rojen leta 1970 v Ženevi) je švicarski zgodovinar, novinar, nekdanji vrhunski športnik, režiser in scenarist. Leta 2005 je produciral svoj prvi celovečerni dokumentarni film Les Règles du Jeu o finalu švicarskega državnega prvenstva v hokeju, ki ga je režiral skupaj z Nicholasom Peartom. V njuni sorežiji je nastal tudi dokumentarec Togo (2008), prikazan na vrsti mednarodnih festivalov. Od leta 2010 se Morath posveča izključno ustvarjanju filmov. Prvi dokumentarec v lastni režiji, družbenokritični srednjemetražec Chronique d’une mort oubliée (2012), mu je v Švici prinesel nagrado prix catholique des médias. Maraton! je avtorjev celovečerni dokumentarni prvenec v samostojni režiji.

kritike
»Filozofska podstat odlično tempiranega dokumentarca o revoluciji teka na dolge proge Švicarja Pierra Moratha evocira moto sosednje Francije: liberté, égalite, fraternité. Maraton! je sociozgodovinska študija, ki na podlagi intervjujev z navdušenci in inovatorji, vključno z ustanoviteljem revije Spiridon Noëlom Taminijem in pionirsko maratonsko tekačico Kathrine Switzer, ilustrira, kako so svoboda, enakopravnost in občutek skupnosti privedli do demokratizacije elitnega športa. /…/ … okreten potek zgodbe spominja na slog Franka Shorterja, dobitnika zlate medalje, ki je olimpijski maraton leta 1972 odtekel s tako elegantnim finišem, kot bi bil 26,2 milje dolg tek le sprehod v parku. Večina tekačev, ki jih vidimo v Morathovem dokumentarcu, premore tiste vrste lahkotnost, ki se upira tako težnosti kot utrujenosti, njihova stopala se dotaknejo tal le toliko, da jih ponesejo naprej.«
- Serena Donadoni, The Village Voice

»Kot kaže novi, presenetljivi dokumentarec, svet ni vedno pripadal tekačem. /…/ kot zgoščena zgodovina ponuja izjemen vpogled, zlasti ko izpostavi, kako pomembno vlogo je tek na dolge proge odigral v gibanju za žensko enakopravnost. Morath z odličnim naborom novih intervjujev in arhivskih posnetkov svoj dokumentarni film zgradi okoli nekaj ključnih osebnosti /…/. Čeprav občasno zaide s trase, izriše film zgovorno zgodovinsko pot. Tudi ko Morath opeva tek, razume, da v marsičem to vendarle ni več ljudski šport, kakršnega so si zamišljali zgodnji zagovorniki.«
- Sheri Linden, Los Angeles Times

»/…/ dokumentarni film, sestavljen iz zgodb posameznikov, ki so redefinirali tek kot množični, ljudski šport, uvede prizor moškega, ki se spominja poznih 60. let, ko si imel srečo, če si med enournim tekom po newyorškem Centralnem parku srečal štiri ali pet drugih tekačev. Med pripovedjo opazuje park z balkona nebotičnika, in če si predstavljate, kakšne so tam cene nepremičnin, postanejo zaključni trenutki filma, ki govorijo o sporni odpovedi newyorškega maratona po orkanu Sandy, še zlasti provokativni, saj pokažejo, da tek v New Yorku vsekakor ni šport za siromašne.«
- Ed Gonzalez, Slant Magazine

»Režiser Pierre Morath, od 15. leta tudi sam navdušen tekač, je združil svojo izobrazbo zgodovinarja s strastjo do teka. /…/ Maraton! je navdihujoč poklon teku in pričevanje o transformaciji miselnosti skozi desetletja.«
- Festival dokumentarnega filma Docville

zanimivosti
Nekaj mejnikov tekaškega gibanja:

1897 – Rojstvo bostonskega maratona, najstarejšega na svetu.
1960 – Na olimpijskih igrah v Rimu zmaga na maratonskem teku bosonogi Etiopijec Abebe Bikila.
1963 – Bill Bowerman vpelje v ZDA prakso jogginga, ki jo je leto poprej odkril na Novi Zelandiji.
1967 – Američanko Kathrine Switzer zaradi teka na bostonskem maratonu, kjer je sodelovanje ženskam prepovedano, izločijo iz tekme in ji odvzamejo članstvo v športni zvezi.
1968 – Med podelitvijo medalj 200-metrske tekaške preizkušnje na olimpijskih igrah v Ciudadu de Mexico temnopolta ameriška tekača Tommie Smith in John Carlos, dobitnika zlate in bronaste medalje, dvigneta v zrak črno orokavičeni pesti v znak podpore gibanju za pravice temnopoltih. Mednarodni olimpijski komite jima izreče doživljenjsko prepoved nastopanja na igrah.
1970 – Na pobudo Freda Lebowa se v Centralnem parku odvije prvi newyorški maraton. Od 172 udeležencev jih 55 priteče do cilja.
1972 – Bill Bowerman in Phil Knight v ameriškem Oregonu ustanovita Nike, sprva utelešenje uporniškega, antikonformističnega duha svobodnega teka. Izide prva številka švicarske mednarodne tekaške revije Spiridon, ki zagovarja univerzalno pravico do teka in razširitev teka onkraj stadionov. Jean-Claude Moulin ustanovi polmaraton Marvejols-Mende v južni Franciji; eno prvih cestnih tekmovanj, odprtih za vse starosti in udeležence, ki niso člani Francoske atletske zveze.
1975 – Maratonec Frank Shorter pred Ameriškim kongresom priča o zlorabi moči s strani Ameriške atletske zveze.
1976 – Newyorški maraton se iz Centralnega parka razširi na vseh 5 mestnih četrti in doživi izjemen uspeh. Ustanovljen je pariški maraton. Kathrine Switzer ustanovi serijo mednarodnih tekmovanj za ženske tekačice.
1978 – Newyorškega maratona se udeleži več kot 10.000 tekačev.
1981 – Mednarodni olimpijski komite vključi ženski maraton med discipline prihodnjih iger.
1984 – V Los Angelesu priredijo prvi ženski olimpijski maraton.
2012 – Newyorški maraton je po pustošenju orkana Sandy in po dolgem omahovanju prvič odpovedan.
2013 – Newyorški maraton preseže 50.000 udeležencev. Vsako večje mesto na svetu ima svoj maraton. Skupno jih je več kot 500.
2014 – Ocenjujejo, da v Evropi redno teče 50 milijonov, v ZDA pa 60 milijonov ljudi. V Evropi naj bi za to dejavnost prebivalci letno porabili 9.6 milijarde evrov. Tek predstavlja enega največjih in najhitreje rastočih športnih trgov na svetu.

festivali, nagrade
Sydney. Docville, Leuven. Docs Against Gravity, Varšava. Festival neodvisnega filma, Buenos Aires.