Miles DavisMiles Ahead, 2016, ZDARežija: Don Cheadle Jezik: angleški Igrajo: Don Cheadle, Ewan McGregor, Emayatzy Corinealdi, Lakeith Lee Stanfield, Michael Stuhlbarg drama, 1h40min 8.9.2016 ob 21.00 zgodba Bravuren režijski prvenec igralca Dona Cheadla (Hotel Ruanda) je divje vznemirljiv, ganljiv in z glasbo prežet film, ki sta ga navdihnila delo in življenje jazzovskega velikana. zanimivosti iz prve roke portret avtorja (Crash, 2004) in Hotel Ruanda (Hotel Rwanda, 2004); slednji mu je prinesel nominacijo za oskarja za najboljšo moško vlogo. Od leta 2012 nastopa kot glavni igralec, izvršni producent in občasno režiser tv-serije o ciničnem, brezvestnem, a karizmatičnem svetovalcu velikih korporacij Hiša laži (House of Lies), za katero je prejel zlati globus in štiri nominacije za nagrado emmy. Miles Davis je igralčev celovečerni režijski prvenec. kritike »Naj bi bilo pomembno, če so cele sekvence filma Miles Davis – vključno s streli in cviljenjem gum med avtomobilskim pregonom – plod režiserjeve domišljije in ne Davisovega resničnega življenja? /…/ Puristi bodo tulili, a hkrati zamudili ves užitek in poanto tega igrivo impresionističnega filma. Filmske biografije po navadi težijo v isto smer: k trpko-sladki hagiografiji. Večinoma gre za dostojne ekshumacije, ki sledijo pripovednemu loku o navadno velikem možu zgodovine/umetnosti/politike s pričakovanimi vzponi in padci, s fatalnimi in nejevoljnimi ženskami ter nazadnje nesmrtno slavo. Tudi tu najdemo vse našteto, vključno z nesmrtnostjo. Ne nazadnje gre za film o Milesu Davisu. /…/ Davis je monumentalna figura, toda Cheadle je ne kleše iz marmorja. Glasbenika upodobi v človeški velikosti. Vidimo ga, ko se poti, pokaže nam njegovo nečimrnost (ko si ureja pričesko), paniko, slo po mamilih, zlobnost, toda tudi njegovo pretkano inteligenco, sposobnost uživanja in genialnost.« »Subjektivna variacija na temo Davisovega problematičnega odnosa do lastne mitologije. /…/ Ekscentričen, nepredvidljiv in nenehno napet film je s svojimi hipnimi uvidi in briljantno glavno vlogo bolj soroden kakšni Davisovih kompozicij kot klasični filmski biografiji. Scenarij, ki ga je Cheadle napisal s Stevom Baigelmanom, soavtorjem nedavne filmske biografije Jamesa Browna Get on Up, nadomesti ustaljene biografske potankosti za izmenično očarljivo in čudaško farso, ki preiskuje okoliščine Davisove poznejše vrnitve v glasbeno areno /…/.« »McGregor vdahne rutinski vlogi humor in odpadniškega duha, medtem ko ves čas ambivalentno niha med Bradenovo integriteto in sebično hinavščino. In čudovita Emayatzy Corinealdi (spomnimo se je iz filma Middle of Nowhere Ave DuVernay), ki mora pod pritiskom posesivnega Davisa žrtvovati lastne umetniške ambicije, je hkrati predmet čutne in čustvene obsesije. Njen lik je tako živo navzoč (obraz resnične ženske zre z naslovnice albuma ‘Someday My Prince Will Come’ ob podstavku z nekaj črticami kokaina), da jo Cheadle povsem upravičeno izbere za simbolični totem vseh Davisovih številnih žena in ljubimk.« »Dejanski zaplet zgodbe je čista domišljija, ki ji ne manjka niti MacGuffin – enigmatični posnetek iz Davisovega neproduktivnega obdobja, ki se ga hoče polastiti njegova založba, a ga ukradeta pokvarjeni menedžer (Michael Stuhlbarg) in njegov protežiranec, mladi trobentač (LaKeith Lee Stanfield). Sledi veliko jeze, mahanja s pištolami, celo pregon z avtomobili /…/. /…/ Toda najbolj čudovito v Milesu Davisu je vse tisto, kar je za zgodbo pravzaprav obrobno – in kjer se Cheadle preprosto prepusti toku. Njegov stil je najbolj jazzovski, ko se vrača v preteklost, ko se v tančici cigaretnega dima in otožnih tonov prikradejo Milesovi spomini /…/.« »Celovečerni režijski debi Dona Cheadla je poživljajoče drzen poskus strukturirati film o Milesu Davisu kot razširjen vizualni in narativni ekvivalent modalnega jazza, forme, ki jo je legendarni trobentač ustoličil s svojim prebojnim albumom ‘Kind of Blue’ leta 1959. Te strategije vam seveda ni treba prepoznati, da bi lahko uživali v Cheadlovi strastni upodobitvi vihravega Davisa in predstavi Corinealdijeve v vlogi glasbenikove muze in trpinčene prve žene Frances.« festivali, nagrade |