Moja najljubša torta

Sedemdesetletna Mahin od moževe smrti in hčerinega odhoda v Evropo živi sama v teheranskem predmestju – dokler se nekega dne ne odloči, da bo prekinila samsko rutino in oživila svoje ljubezensko življenje. Naključno srečanje se hitro razvije v nepredvidljiv in nepozaben večer …

Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=uFTBi-cGXvQ

Grenko-sladka zgodba o romanci poznih let s toplino in humorjem prikazuje življenje Irank za zaprtimi vrati. Film, ki so ga morali snemati na skrivaj, po režiserkinih besedah »slavi ženske, življenje in svobodo«.

Predprodaja vstopnic: Galerija Alga.

kritike
»Film, posnet v času, ko so po vsej državi izbruhnili protesti zaradi usode Mahse Amini /…/, prekipeva od neustrašne, svobodoljubne energije gibanja Ženske, življenje, svoboda; drže, vgrajene v same temelje filma. Že dejstvo, da so sploh posneli takšen film /…/, je dejanje kljubovanja. /…/ Film je izjemno smešen, celo v prevodu – vse do trenutka, ko se ton dramatično spremeni. Moja najljubša torta očara na vseh ravneh – od protiavtoritarne politike do pozitivnega odnosa do telesa in splošnega veselja do življenja: to je pravi ljubljenec občinstva.«
– Leslie Felperin, The Hollywood Reporter

»Meditacija o ljubezni in izgubi, osamljenosti in starosti ter o ceni, ki jo je treba plačati za dolgotrajno zakonsko srečo. Razmislek o tem, kako se morajo ženske sprijazniti z usodo vdovstva, vedoč, da bodo skoraj zagotovo preživele svoje može. /…/ Ta čudoviti in zabavni film bo poleg vsega ostalega prispeval k razpravi, ali so represivni režimi kalilnice umetniške izjemnosti. Iranska vlada je režiserki in režiserju preprečila potovanje v Berlin, kjer naj bi se udeležila premiere, pred šestimi meseci pa so vdrli v njune produkcijske prostore ter zaplenili računalnike in trde diske. Toda policija na srečo ni našla filma, ki s svojo toplino in človečnostjo prepričljivo kljubuje brezobzirni in okorni represiji. /…/ Faramarz in Mahin se končno znajdeta skupaj v njenem stanovanju, kjer mu ona speče svojo najljubšo torto. To je trenutek čustvene povezanosti, za katerega sta hranila vse svoje misli in občutke, odkar sta postala samska – kot bi drug drugemu izlila vse svoje bitje poznih let. V tem je nekaj tiho veličastnega. Takšni trenutki v življenju so presunljivo kratki – mnogi pa jih sploh nikoli ne dočakajo. Prekrasen film.«
– Peter Bradshaw, The Guardian

»Sprva sončen, nato temačen; sanjav, a tudi nadvse pogumen iranski film je navdušil občinstvo na Berlinalu. Maryam Moghaddam in Behtash Sanaeeha sta ustvarila delo, ki je izjemno zabavno, hkrati pa globoko vznemirjujoče /…/.«
– Frédéric Strauss, Télérama