Molk

Z oskarji nagrajeni režiser neizprosnih dram Tolpe New Yorka, Dvojna igra in Zlovešči otok predstavlja zgodbo o dveh portugalskih jezuitskih duhovnikih, ki se v 17. stoletju odpravita na Japonsko. Predstojnik jima naroči, naj najdeta njunega nekdanjega mentorja, ki je v deželi vzhajajočega sonca širil krščanstvo. Odkriti morata, če se je resnično odpovedal veri, ko so ga nasprotniki ujeli in mučili. V skrivnostni deželi, polni neznanih pravil in običajev, se mladeniča znajdeta sredi krvavega upora proti zadnji fevdalni vladavini šogunov.

Japonsko podeželje, 17. Stoletje. Šogunsko preganjanje kristjanov je v polnem zamahu. Misijonar Rodrigo (Andrew Garfield), mlad portugalski jezuit, raziskuje, kaj se je zgodilo z njegovim mentorjem in predhodnikom, očetom Ferreirom (Liam Neeson). Je res izrekel apostazijo in s tem izdal tako svoje temeljno, versko prepričanje kot tudi Cerkev v Rimu?

Zgodba tega nadvse napetega in pretresljivega »trilerja« temelji na resničnih zgodovinskih osebnostih, dogodkih in dejstvih. Roman je mojstrovina, ki je bila navdih za opero, simfonijo in sedaj še film. Molk je ep o japonskih misionarjih, o katerem je režiser Martin Scorsese sanjal skoraj 30 let, odkar je prebral knjigo. Zgodovinska drama ni prvi Scorsesejev film, v katerem je za podlago vzel knjigo z versko tematiko. Tak je bil tudi film Zadnja Kristusova skušnjava z Willemom Dafoejem v glavni vlogi iz leta 1988, posnet po knjigi Grka Nikosa Kazantzakisa iz leta 1951.

Zgodovinska drama Molk je filmska priredba romana Šusakuja Enda 1966 z naslovom »Silence« o dveh jezuitskih duhovnikih s Portugalske. Ta se v 17. stoletju v iskanju izgubljenega mentorja znajdeta na Japonskem, kjer so krščanski veri šteti zadnji dnevi, zato se v lociranju pogrešanega mentorja srečata z vrsto nevarnosti. V 17. stoletju je namreč šogunat iz političnih razlogov začel preganjati krščanstvo, ki so ga sredi 16. stoletja tja zanesli portugalski misijonarji. Takrat se je Japonska delno odprla tujcem in njihovemu kapitalu ter idejam krščanstva. Zato je sedaj v strahu pred izgubo suverenosti nastopilo novo obdobje zaprtosti dežele za vse, kar je prihajalo iz takratnega zahodnega sveta. Zaprtje je vključevalo tudi kruto preganjanje krščanstva, ki je bilo obtoženo za nosilca idej, ki naj bi ogrožale samostojnost. Duhovnike so prisilili, da so stopili na preproste podobe Jezusa ali Marije, imenovane fumie, in se tako odrekli veri.

Oče Ferreiro, portugalski jezuit in predstojnik, ki je deloval na Japonskem v prvi polovici 17. stoletja še v času odprtosti, je redno javljal o svojem delovanju in razširjenosti krščanstva na Japonskem. Po prelomu, zaprtju in pričetku preganjanja kristjanov od 1633 dalje pa od njega ni več novic. Še huje. Pojavila se je celo novica, da je podlegel preganjanju in po mučenju – šesturnem visenju nad greznico, izrekel apostazijo – izstop iz krščanske cerkve. O resničnosti te novice in stanju preganjanega krščanstva v tedanji Japonski želijo izvedeti trije drugi portugalski jezuiti z vodjem Sebastianom Rodrigom, ki se po skrivnih poteh odpravijo na pot.

Film prikaže deželo vzhajajočega sonca, ki kljub sedanji odprtosti še vedno ohranja del skrivnostne preteklosti. V filmu smo priča nasprotjem idej, sumničenjem, vztrajanju v prepričanjih in njihovem zanikanju, osebnih krizah ter iskanju rešitev, ki so še vedno tako blizu človeku tudi današnjega časa.

Andrew Garfield (oče Sebastiao Rodrigues) je za vlogo v Socialnem omrežju dobil BAFTO in bil nominiran za zlati globus. Kariero je začel v gledališču. Nekaj let nazaj je debitiral na Broadwayu v Smrti trgovskega potnika. Posnel je filme Neverjetni Spiderman, Socialno omrežje, Ne zapusti me nikdar, 7 obrazov, Jagenjčki in levi, Boy A (nagrada BAFTA za najboljšega igralca), Never Let Me Go, The Imaginarium of Dr Parnassus, Beautiful Thing, The Overwhelming, Burn, Chatroom. Pred kratkim smo ga videli v biografski vojna drami režiserja Mela Gibsona Greben rešenih.

Liam Neeson (oče Cristovao Ferreira) je svoj filmski prvenec doživel v filmu Excalibur Johna Boormana. Sledile so številne vloge, med drugim v The Bounty Rogerja Donaldsona in odlično ocenjenem Lamb. Za vlogo v slednjem je prejel nominacijo za nagrado Evening Standard Drama. Tu so še Duet for One Andreija Konchalovskega, Molitev za smrt in The Mission Rolanda Joffea. Navdušil je v drami Petra Yatesa Suspect, v filmu The Good Mother in trilerju Sama Raimija Darkman. Sledila je vloga v drami Davida Lelanda Crossing the Line. Leta 1992 je odigral vlogi v V senci sanj in Osumljen, nato pa v vrsti uspešnic, med drugim v kontroverznem Možje in žene Woodyja Allena. Leta 1993 si je z vlogo Oskarja Schindlerja v filmu Stevena Spielberga Schindlerjev seznam priigral nominacije za oskarja, zlati globus in nagrado BAFTA za najboljšega igralca. Leta 1996 je odigral glavno vlogo v Michaelu Collinsu Neila Jordana, ki mu je prinesla nagrado za najboljšega igralca na beneškem filmskem festivalu, nominacijo za zlati globus in prestižno nagrado Evening Standard.

Ciaran Hinds (oče Alessandro Valignano) je kariero začel na gledaliških odrih v Glasgowu in Belfastu (Lyric Theatre), v Galwayju (Druid Theatre) ter v gledališčih Gate in Abbey v Dublinu. S skupino Petra Brooksa The Mahabharata je gostoval v Kraljevem Shakespearovem gledališču v Londonu in na mnogih mednarodnih gledaliških odrih. Na velikem platnu pa se je uveljavil z vlogami v filmih The Cook, The Thief, His Wife and Her Lover, Decembrska nevesta, Circle of Friends, Titanic Town, Oscar in Lucinda, Pot v Pogubo, Vsota vseh strahov, The Statement, Dekleta s koledarja, Ledeno kraljestvo, Hitman: agent 47,…

Martin Scorsese (režiser, scenarist) je po študiju na newyorški univerzi delal kot montažer. Njegov filmski prvenec je bilWho’s That Knocking At My Door?, po katerem mu je Roger Corman zaupal režijo filma Boxcar Bertha. Z Michealom Henryjem Wilsonom je napisal scenarij in režiral dokumentarni film A Personal Journey with Martin Scorsese Through American Movies, ki daje pregled stotih let filmskega ustvarjanja. Posnel je tudi dokumentarec Italianamerican o življenju svojih staršev. Scorsese je eden najbolj slavnih in vplivnih sodobnih režiserjev. Režiral je več kot 20 filmov … Ulice zla, Taksist, Pobesneli bik, Barva denarja, Zadnja Kristusova skušnjava, Dobri fantje, Rt strahu, Čas nedolžnosti, Kazino, Kundun, Tolpe New Yorka, Dvojna igra, Zlovešči otok, Hugo, Volk z Wall Streeta… v štirih desetletjih. Leta 1997 je prejel AFI nagrado za življenjske dosežke, hkrati je dobitnik zlatega globusa, zlate palme, zlatega leva, nagrade BAFTA, cezar, …nominiranec berlinskega festivala (Rt strahu). In petkratni oskarjev nominiranec. Mu bo letos končno uspelo?

NAGRADE / FESTIVALI Najboljši scenarij (National Board of Review), film leta (nagrade AFI), najboljša fotografija (Dallas-Forth Worth FCAA, San Francisco Film Critics, Phoenix Film Critics), nominacija za najboljšega režiserja (Indiewire Critics’ Poll)