Na svoji zemlji

Dogajanje opisuje zadnji leti osvobodilnega boja na slovenskem Primorskem med 2. svetovno vojno. Začne se s prihodom nemškega oficirja Kutschere v Baško Grapo, kjer namerava iztrebiti vse tamkajšnje »bandite«. A tu so vsi krajani na strani narodnoosvobodilnega boja. Le Drejc še omahuje, vendar se v imenu ljubezni do partizanke Tildice nazadnje spreobrne tudi on.

V Štigličevi epopeji o narodnoosvobodilnem boju, posneti po noveli in scenariju Cirila Kosmača, so nastopili naturščiki in slovenski gledališki igralci v svojih prvih filmskih vlogah. Prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film Na svoji zemlji se je leta 1949 kot prvi slovenski oziroma jugoslovanski film predstavil v tekmovalnem programu filmskega festivala v Cannesu.

Kritike

»Posebna dragocenost pa je kajpada, da je to praktično film brez statistov. Ljudje iz Baške grape, ki priložnostno predstavljajo množico, prikazujejo malodane same sebe izpred nekaj let; ne igrajo, temveč podoživljajo. Partizanske uniforme, v katere so oblečeni, ko se vas odloči za množični odhod v partizane, niso kostumi, temveč dejansko stare uniforme in torej še poudarjajo avtentičnost prikazanega. Izmed igralcev jih je kar nekaj – prav tako režiser – šele nedavno sleklo uniformo in odložilo puško. O tem, da je večina igralcev doma s podeželja, da sta jim torej kmečki način življenja in odzivanja blizu, sploh ni treba posebej govoriti.«
– Rapa Šuklje, France Štiglic

»Drži pa, da je to bil prvi slovenski zvočni film in prvi res pravi slovenski celovečerni film (filmski Trubar, filmski Linhart).«
– Marcel Štefančič, jr., Na svoji zemlji – Zgodovina slovenskega filma