Norman McLaren – “Cannes Classic”

Dogodek ob retrospektivi Slovenske Kinoteke

McLaren se je rodil leta 1914 na Škotskem. Zanimanje za film so mu v mladih letih vzbudila dela velikih ruskih mojstrov Eisensteina in Pudovkina ter nemškega animatorja Oskarja Fischingerja. Med študijem na glasgowski akademiji za likovno umetnost ga je fascinacija nad plesom navdahnila za ustvarjanje stiliziranih dokumentarcev o plesnem gibu. Pozneje se je pridružil poštni filmski enoti (General Post Office Film Unit – GPOFU) v Londonu, kjer je sodeloval z Johnom Griersonom. Leta 1939 je McLaren emigriral v ZDA, kjer je posnel številne abstraktne filme, dve leti pozneje pa je odpotoval v Kanado in ponovno srečal Johna Griersona, ki je na željo kanadske vlade takrat ustanovil Kanadski filmski sklad – National Film Board of Canada (NFB). Skupaj sta sestavila NFB-jevo prvo ekipo animatorjev. McLarnova osebnost in filozofija sta tesno povezani z usmeritvami NFB-jevega animacijskega studia. Kot neutruden inovator je McLaren na animatorje gledal kot na rokodelce, ki tako kakor umetniki v svojih ateljejih nadzorujejo vsak korak v produkciji filma. Zato je bil vzor svojim sodelavcem ter jih je spodbujal k razvijanju lastnih orodij in eksperimentiranju z novimi tehnikami. Njegovo ime povezujejo z risanjem in praskanjem neposredno na filmski trak, čeprav njegova impresivna filmografija vključuje raznolike tehnike: papirnata izrezljanka, animiranje s kredo, sistematična uporaba pretapljanja slike, piksilacija in prekrivanje podob s pomočjo optičnega printerja.

McLaren je bil kreativni in tehnični inovator, ki je bil dejaven več kot petdeset let; v tem času je ustvaril izjemen repertoar del, ki mu v filmskem svetu ni para. Bil je umetnik, animator, filmar, znanstvenik, izumitelj, glasbenik, tehnični izvedenec, in njegova dela bi laže uvrstili med eksperimentalne kakor animirane filme. Njegovi filmi so rokodelske umetnine, namenjene zbujanju estetskega odziva, hkrati pa tudi izobražujejo in kratkočasijo gledalce.