Ona

Film je postavljen v bližnjo prihodnost, kjer samotarski pisatelj osebnih pisem Theodore kupi nov računalniški operacijski sistem z zmožnostjo neposrednega dojemanja in čustvovanja. Program si nadene ime Samantha in čeprav Theodorju sprva pomaga pri vsakdanjih opravilih, se med njima počasi splete čustvena vez. Theodore kljub osebnim dvomom začuti ljubezen in se prvič resno sooči z bolečim razpadom prejšnje zveze, toda vedno bolj doživet odnos med človekom in programom se mora soočiti z neizogibno težavo nezmožnosti osebnega stika.

Dogajanje je postavljeno v Los Angeles bližnje prihodnosti. Onaspremlja Theodorja (Joaquin Phoenix), kompleksnega, čutečega moškega, ki se preživlja s pisanjem ganljivih, osebnih pisem za druge ljudi. Po koncu dolgoletnega razmerja ima zlomljeno srce, ga pa začne zanimati nov, napreden operativni sistem, ki obljublja, da je intuitivna in edinstvena entiteta sama po sebi. Ko ga zažene, ga z navdušenjem pozdravi Samantha, živahen ženski glas (Scarlett Johansson), ki je razumevajoč, rahločuten in presenetljivo zabaven. Ko se njene potrebe in želje večajo, skupaj z njegovimi, se njuno prijateljstvo poglobi in razvije v ljubezen.
Nominiranec za oskarja Spike Jonze ponuja svojo edinstveno perspektivo v filmu Ona, izvirni ljubezenski zgodbi, ki raziskuje razvijajočo se naravo – in tveganja – intimnosti v sodobnem svetu.

O filmu
Theodore: Videvam se z nekim dekletom. Lepo je biti z nekom, ki je navdušen nad svetom. Pozabil sem na to navdušenje.
Ona Spikea Jonza ponuja nekonvencionalen pogled na naravo ljubezni. “Eden od najbolj težavnih vidikov razmerja je biti povsem iskren in intimen in dopustiti, da je oseba, ki jo imaš rad, tudi taka,” pravi. “Ves čas se spreminjamo in rastemo, zato se vprašanje glasi: Kako jim dopuščamo svobodo, da so, kar so, trenutek za trenutkom, dan za dnem, leto za letom? Kdo bodo postali in ali jih boste še lahko imeli radi? Še več, bodo oni lahko imeli radi vas?«
To so nekatera vprašanja in ideje, ki se pojavijo, ko Theodore prinese domov najsodobnejši računalnik z glasovnim nadzorom… in spozna Samantho. “Reklamirajo ga kot intuitivni sistem, ki posluša, razume in vas pozna,” pravi Jonze.
Izjemno prefinjena umetna inteligenca Samantha je takoj topla in sočutna. Kmalu se razkrije, da je precej samostojna, s predrznim smislom za humor, rada pride resnici do dna, veča pa se tudi njen razpon čustev. Od trenutka obstoja hitro napreduje, tako kot njun odnos, in Jonze pravi, »da se razvije od asistentke do prijateljice in zaupnice in od tega še do precej, precej več.”
Jonze je bil koscenarist pri celovečercu Where the Wild Things Are ter pri kratkem filmu I’m Here, Ona pa je prvi celovečerec, za katerega je sam napisal scenarij.
Ne preseneča, da se je odločil raziskati vse preveč človeško naravo ljubezni skozi vez med človekom in breztelesno zavestjo njegovega operacijskega sistema. Njegovo delo je od vsega začetka kariere sinonim za inovacijo, od dni, ko se je prebijal kot režiser glasbenih spotov in dokumentarcev, do ustvarjalnih zmagoslavij, kot so Biti John Malkovich, Prilagajanje in Where the Wild Things Are.
Joaquinu Phoenixu, ki igra Theodorja, se je zgodba zdela osupljiva. Čeprav je v tistem času delal pri filmu Mojster, za katerega je bil potem nominiran za oskarja, se spominja: »Kadar sva le utegnila, sva se s Spikom pogovarjala o scenariju in o likih in krasno je bilo opazovati, kako se je vse skupaj razvijalo.«
»Zaupam njegovim instinktom. Če je pri čem okleval, sem vedel, da je potrebno stvar podrobneje pogledati,« pravi Jonze, ki je z igralcem navezal stike teden dni po dokončanem scenariju. “Po petih minutah pogovarjanja z njim sem pomislil: Rad imam tega fanta. Njega želim v filmu. Čeprav je v Theodorju veliko žalosti, je zmožen biti tudi radosten in igriv in to je ljubek kontrast in vse to je Joaquin vključil v svojo upodobitev – in še več.”
Samantha je oblikovana tako, da se uči in razvija sama. Vsaka nova izkušnja jo navduši in vedno hoče izkusiti še kaj. Hkrati ji uspe iz Theodorja izvabiti le najboljše. “Čeprav ima dostop do vseh informacij na svetu, ustvarja vsako misel in odziv v trenutku,” pravi Scarlett Johansson, ki igra Samantho. “Nobenih vnaprej določenih pogledov nima. Je nedolžna in odprta, hkrati pa ima globino.”
Ko narašča Samanthina samozavest, narašča tudi Theodorjeva. Odpelje jo na ekskurzijo po mestu, v gore, na plažo in vključi jo v svojo dnevno rutino. S svoje perspektive Samantha vidi vse stvari, ki so Theorodrju znane, s povsem drugačne plati, s povsem novem plati. Tudi nase začne gledati drugače, kar je po režiserjevem mnenju značilnost vseh cvetočih romanc: “Drug drugemu pokažeta drugačne poglede na stvari, kar je, upam, bistvo tega, da se zaljubimo in smo zaljubljeni – biti z nekom, čigar pogled na svet te vznemirja, navdihuje in izzove, in ti nudi nov pogled vate.”
Ona je prefinjena, a hkrati se vsak lahko najde v njej. Vsebuje dramatične in srce parajoče trenutke, pa trenutke cvetoče romance in razmišljanja, pa tudi komičnega odnosa med obema glavnima igralcema.
Phoenix in Johanssonova sta se skupaj z Jonzejem potrudila, da sta Samanthi, ki je nikoli ne vidimo na platnu, dala polnost in navzočnost, kot si ju zasluži. »Samantha ima toliko značilnosti,” pripomni Jonze. “Mora biti odkrita, a duhovita, pametna in prisebna, pa tudi seksi in zanimiva, hkrati pa se mora prepričljivo razvijati kot čustveno bitje in vse to se je moralo odražati v Scarlettini upodobitvi.«
Johanssonova se spominja: “To je bil zelo fluiden proces. Včasih sva z Joaquinom snemala skupaj, včasih pa sem delala s Spikom, vendar je bila vedno prisotna določena stopnja spontanosti pri odkrivanju odtenkov lika in odnosa.«
“Vsi na snemanju so bili zelo predani, da smo imeli občutek intimnosti in resničnosti,« dodaja Phoenix, ki pravi, da je bilo celo vzdušje med snemanjem drugačno, ni bilo običajnega kinetičnega kaosa, ki lahko zmede igralca. »Pri tem filmu ni bilo ničesar tipičnega, od scenarija do dela s Scarlett in vzdušja na snemanju. Zaradi vsega je bila to izjemna izkušnja.«
Zamisel za Ono je v Jonzeju tlela več let. “Začetna iskrica,” se spominja, “je bil članek, ki sem ga videl na spletu pred desetimi leti, o instantni izmenjavi sporočil z umetno inteligenco. Povezal sem se z njo in rekel: Živjo, in ona mi je odgovorila: Živjo, kako si? Dobro, kako si pa ti? Tako sva si malo izmenjavala sporočila in prvotno vznemirjenje je bilo: Uau, pogovarjam se s to rečjo in ta reč me posluša! Ta iluzija pa se je hitro razblinila, saj se spoznal, da kot papiga ponavlja, kar je prej slišala, in da sploh ni inteligentna, ampak je šlo samo za dobro sestavljen program. Vendar tisto prvo vznemirjenje je bilo pa enkratno. Nazadnje se mi je porodila zamisel o moškem, ki ima razmerje s tako entiteto, za povsem razvito zavest. Vse te zamisli sem stkal v ljubezensko zgodbo.«
»Tu je veliko zamisli o tehnologiji in svetu, v katerem živimo, osami, ki jo lahko ustvari, kot tudi o povezavah, ki jih lahko ustvari, in o načinih, kako spreminjamo družbo,« pravi Jonze. »A ko sem pisal zgodbo, sem nazadnje te stvari vedno postavljal v ozadje. Ti pomembni koncepti se vedno umaknejo razmerju med Theodorjem in Samantho. Vsak prizor temelji na njuni realnosti, da sta par. Na to smo hoteli gledati kot na odnos med dvema posameznikoma in skozi njiju oblikovati zgodbo, ki na ljubezen in odnos gleda kar najbolj kompleksno in s kar največ zornih kotov. Hotel sem se dotakniti določenih potreb in strahov, sodb in pričakovanj, ki jih prinesemo v razmerje. Stvari, ki jih nočemo priznati, ali stvari, za katere se pretvarjamo, da jih ne potrebujemo, a jih vseeno potrebujemo. Načine, kako se povezujemo med seboj, ali se skušamo povezati, pa nam spodleti. Hočemo, da nas poznajo, hkrati pa tega nočemo. Samantha je bila ustvarjena, da se razvija, in ko jo poženejo, je tako, kot ko se zaženemo mi, nobenih omejitev ni, kam nas bo to privedlo, in kdo bomo postali. Če se v nekoga zaljubiš, je to tveganje, s katerim se moraš soočiti.«

O igralcih
Joaquin Phoenix (Theodore) je bil leta 2013 nominiran za oskarja, BAFTO, zlati globus in nagrado po izboru kritikov za vlogo v filmu Mojster. Njegova naslednja dva filma bosta The Immigrant in Inherent Vice. V mladosti je nastopal v serijah, kot so bile Fantje s Hill Streeta, Umor, je napisala, The Fall Guy in Morningstar/Eveningstar. Njegov prvi film je bil Spacecamp. Sledili so mu Russkies, Starševstvo, Ženska za umret, Inventing the Abbotts, U-Turn, Return to Paradise, Clay Pigeons, 8mm, Gladiator (nominacija za oskarja), Škandalozno pero, Znamenja, Vas ob gozdu, Brigada 49, The Yards, Buffalo Soldiers, Hotel Rwanda, Hoja po robu (druga nominacija za oskarja; za vlogo je dobil zlati globus), Mafijske noči, Reservation Road, Two Lovers, I’m Still Here, Joaquin pomaga številnim dobrodelnim organizacijam, leta 2005 je dobil posebno priznanje za sodelovanje pri dokumentarcu Earthlings, ki prikazuje grozote, ki se dogajajo na živalskih farmah, v tovarnah mladičkov in na splošno govori o zlorabah in mučenju živali.
Scarlett Johansson (Samantha) je posnela filme Don Jon, Maščevalci, Chef, Under the Skin, Izgubljeno s prevodom, Šepetati konjem, Ghost World, The Man Who Wasn’t There, Hitchcock, Kupili smo živalski vrt, Iron Man 2, V dobri družbi, A Love Song for Bobby Long, Zadnji udarec, Mu pač ni do tebe, Druga sestra Boleyn, Ljubezen v Barceloni, Dekle z bisernim uhanom, Otok, The Spirit, Črna dalija, Varuškin dnevnik, Skrivnostna sled, North, Just Cause, Manny & Lo.
Amy Adams (Amy) je bila štirikrat nominirana za oskarja. Posnela je filme Ameriške prevare, Jekleni mož, Adams Big Eyes, The Master, The Fighter, Julie in Julia, Dvom, Začarana, Noč v muzeju 2, Ujemi me, če me lahko, Wilsonova vojna, Junebug, Muppetki, Trouble with the Curve, On The Road; Miss Pettigrew Lives for a Day.

O režiserju
Spike Jonze (scenarist/režiser/producent) je bil za režijo filma Biti John Malkovich nominiran za oskarja, glavni igralci iz njegovega filma Prilagajanje pa so za svoje vloge prav tako bili nominirani za oskarja. To so bili Nicolas Cage, Meryl Streep in Chris Cooper (slednji za stransko vlogo). Tretji film, ki ga je režiral, je bil Where the Wild Things Are. Bil je producent filmov Human Nature in Synecdoche, New York ter koscenarist in producent Nesramnega dedija. Režiral je tudi več glasbenih spotov, reklam, kratkih filmov in dokumentarcev.