Oni

»Kaj pa si pričakoval? Si mislil, da boš lahko najbogatejši človek v državi, pa še predsednik vlade, in da te bodo povrh vsega še vsi oboževali?« »Ja, prav to sem pričakoval.«

V zgodbi, postavljeni v kuloarje oblasti, si Paolo Sorrentino (Neskončna lepota, Mladost) zamišlja medijskega magnata, milijonarja in premierja Silvia Berlusconija. Film o kontroverznem politiku je po režiserjevih besedah »fiktivna zgodba v kostumih, ki pripoveduje o verjetnih in izmišljenih dogodkih v Italiji med letoma 2006 in 2010«.

Kritike

»Paolo Sorrentino se loti italijanske politike v satirični, profani in domiselni fikcionalizaciji kontroverznega italijanskega tajkuna in politika Silvia Berlusconija ter njegove klike. /…/ V sekvencah, ki sodijo med najbolj izvirne v njegovi filmografiji, Sorrentino iz Tonija Servilla izvabi izjemen nastop. Nekoliko neotesani, a šarmantni, uglajeni, a nerodni Berlusconi je prikazan kot skupek nasprotij; režiser je odločen, da bo v njem poiskal več kot zgolj klovna.«
– Piers Handling, Mednarodni filmski festival v Torontu

»/…/ film v svojem bistvu govori o ljudeh, ki so povsem po lastni krivdi zašli s poti ter dragoceno priložnost za srečo z življenjskim partnerjem zamenjali za samouničujoč vrtinec dekadence. To je pogosta tema, ki sega preko Neskončne lepote pa vse do Fellinijevega Sladkega življenja in vedno vključuje mešanico odpora in privlačnosti do prikazanega sveta – tako s strani gledalca kot režiserja.«
– Lee Marshall, Screen International

»Tony Servillo je popoln: to je maska, to je glina v rokah mojstra; njegov obraz se transformira, guba in zateguje. /…/ Film neprestano prehaja med žanri in toni; pred nami je osupljiva, vseobsegajoča stvaritev, kakršne na italijanski filmski sceni še ni bilo. Le Sorrentino in redkokdo drug si namreč lahko dovoli kaj takega. Biti počasen, ko bi moral biti hiter. Pospešiti, ko bi se moral ustaviti. Govoriti o liku, ne da bi ga velik del filma sploh pokazal. Govoriti o politiki, ne da bi o njej pravzaprav sploh govoril. Vzeti resnične osebe in iz njih narediti izmišljene like. Šaliti se, neprestano se šaliti … In potem, ko gledalec najmanj pričakuje, postreči z majhnim biserom resnice, da bi premešal karte na mizi.«
– Gianmaria Tammaro, La Stampa

»Oni so ultimativen film Paola Sorrentina. Predrzen, eleganten in trapast. Film kar naprej niha med vulgarnim in človečnim, med globokim in zgrešenim. Resnično čudovita zmešnjava!«
– Sam Fragoso, The Wrap

»Izjemno domiseln, divji praznik satire in vulgarnosti.«
– Deborah Young, The Hollywood Reporter