Požgana zemlja

Minimalistični krimič, postavljen na nočne ulice sodobnega Berlina, je prav takšen kot njegov glavni junak: redkobeseden, učinkovit in zelo zelo kul.

Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=x86XMqwOGCE

Poklicni ropar Trojan se po dvanajstih letih vrne v Berlin, da bi našel delo. A mesto se je spremenilo in Trojanovi stari stiki niso več uporabni. Zato mine nekaj časa, preden dobi dober posel: krajo slike iz muzeja. Pri ropu bo sodeloval z nekdanjim kolegom Luco, voznico Diano in računalniškim strokovnjakom Chrisom. Toda skrbno načrtovani rop kmalu uide izpod nadzora …

Predprodaja vstopnic: Galerija Alga.

kritike
»Arslanu je uspel čudovit spoj minimalizma berlinske šole in žanrskega filma. V Požgani zemlji ni ene same odvečne besede, poganjajo jo pogledi in ne-pogovori, Berlin prikazuje le v njegovih najbolj neprijaznih, anonimnih ne-krajih, toda hkrati prinaša napetost in čustva ter analizo boja med delavskim razredom in turbokapitalizmom. /…/ Če želite videti nemško verzijo filma Vozi! (Drive), si oglejte Požgano zemljo!«
– Christian Ihle, taz

»Požgana zemlja dokazuje, da če osnove izpelješ brezhibno, za razburljiv in napet film ne potrebuješ velikega proračuna, zapletenih kaskaderskih podvigov ali hollywoodskih zvezdnikov.«
– Emma Kiely, Collider

»Način, kako režiser prikazuje svet zločina, je zelo daleč od epskosti, ki običajno zaznamuje žanr trilerja. Film je napet, toda njegov pristop je antiklimaktičen. [Niti najbolj dramatični prizori] ne temeljijo na pirotehniki. Požgana zemlja je izpraznjen balon in prav v tem je njegova veličina: v načinu, kako se Arslan loteva akcije. Ta nagnjenost k dejanjem namesto čustvom popelje film na izjemno plastičen teren; v svet senc, svet nočnih luči, gibanja, gest.«
– Violeta Kovacsics, Otros Cines

»Film, v katerem ni praktično nič glasbe in skoraj nobenih pogovorov (‘klepetav kot vedno’ o Trojanu sarkastično pripomni njegova posrednica), je narejen iz iste tkanine (bolje: jekla?) kot njegov glavni junak. Režiser ne izgublja časa in kar najbolje izkoristi posnetke in montažo, da bi prišel naravnost k bistvu. Rezultat je oster kot britev – tako kot le najboljši filmi noir.«
– Erwan Desbois, International Cinephile Society

»Arslan je ustvaril še eno obvladano in elegantno delo, ob katerem so bolj hrupni in hektični hollywoodski filmi o ropih videti absurdno. /…/ Melvillovi liki so se nenehno spopadali z vprašanji prijateljstva, zaupanja, osamljenosti in izdajstva; s temami, ki jih najdemo tudi v Požgani zemlji. Arslan razume, kako se spopasti s temi osnovnimi človeškimi dilemami, obenem pa zna občinstvo vse do zadnje minute držati na robu sedeža.«
– Susanne Gottlieb, Cineuropa

»Med ustvarjanjem Požgane zemlje se je režiser odločil posneti še tretji del, s katerim bo zaključil trilogijo kriminalnih filmov, ki v nemški kinematografiji nima drugega precedenta kot zelo drugačno serijo kriminalk Fritza Langa o doktorju Mabuseju. Z dvema že posnetima mojstrovinama ima Arslan tako realne možnosti, da ustvari kriminalni triptih, ki bo prestal preizkušnjo časa; delo, ki bi ga kljub pripovednim, estetskim in kulturnim razlikam lahko primerjali tudi s trilogijo Andrewa Laua in Alana Maka Infernal Affairs (2002–2003). /…/ Absolutni vrhunec letošnjega Berlinala.«
– Marco Abel, Senses of Cinema