PreteklostLe passé, 2013, Francija, ItalijaRežija: Asghar Farhadi Jezik: Francoski Igrajo: Bérénice Bejo, Tahar Rahim, Ali Mosaffa, Pauline Burlet, Elyes Aguis, Jeanne Jestin, Sabrina Ouazani, Babak Karimi, Valeria Cavalli drama, 2h10min 23.1.2014 ob 18:00 Nagrade: Cannes 2013 (najboljša igralka), Sydney 2013 Film z oskarjem nagrajenega Asgharja Farhadija (Ločitev) je še ena intenzivna družinska drama, v kateri ni nič tako, kot se zdi na prvi pogled. Režiser v slogu napete detektivke raziskuje zapletene medčloveške odnose in razkriva relativnost resnice. Film je Bérénice Bejo (Umetnik) prinesel nagrado za najboljšo igralko v Cannesu. iz prve roke portret avtorja kritike »Asghar Farhadi s filmom Preteklost potrjuje sloves mojstra obdelave kompleksnih »/…/ eden boljših filmov letošnje bere.« »/…/ kompleksno in suvereno delo, s katerim iranski filmar potrjuje izjemno sposobnost predstavljanja zapletenih, pristnih in tragičnih družinskih zgodb.« »/…/ z izjemnim občutkom zgrajena družinska melodrama, v kateri konec zakona pomeni le začetek nečesa drugega; nepozabna tapiserija skrbno premišljenih razkritij in globljih človeških resnic. /…/ Dandanes je le malo filmskih ustvarjalcev, ki lahko upravičeno trdijo, da delujejo v Renoirjevi humanistični tradiciji, a Preteklost predstavlja resnično utelešenje maksime Pravila igre, da ima vsak svoje razloge. Farhadijevi prefinjeno izrezljani liki, ki delujejo hkrati domače in pogosto nepredvidljivo, kameri neprestano razkrivajo svoje nove strani ter se poigravajo z gledalčevo naklonjenostjo, saj film človeško stanje ne le preiskuje, pač pa secira.« »/…/ iranski režiser je znova izkoristil priložnost, da pokaže svojo osupljivo sposobnost, kako z uporabo različnih perspektiv povedati izjemno kompleksno zgodbo. /…/ Ta se podobno kot pri Ločitvi vrti – v whodunit slogu – okoli krivde za samomor – in okoli in okoli in naprej in nazaj, medtem ko detajli preteklih dogodkov prihajajo na dan v vsej svoji protislovnosti. S tem ko vsak lik poskuša svoj občutek krivde naprtiti nekomu drugemu, Farhadi dodatno osvetli izmuzljivo naravo resnice. Z umeščanjem likov na siva področja morale odvzame veljavo pojmu objektivnosti, gledalcu pa omogoči, da svobodno ustvarja zavezništva zdaj z enim zdaj z drugim članom družine – čeprav kot posameznik nihče izmed njih ni posebno simpatičen.« »Asghar Farhadi postreže s še eno napeto, vsebinsko gosto dramo o etiki, ljubezni in zvestobi. /…/ Podobno kot pri Ločitvi iskanje resnice tudi tu ves čas ovirajo nova razkritja in zamegljuje dvom – vse dokler se ne začnemo spraševati, ali obstaja le ena resnica o tem, kar se je zgodilo v ‘preteklosti’.« »Gledalec nima niti za trenutek občutka, da je v rokah kogarkoli drugega kot samega mojstra pripovedi.« »Farhadi se (ponovno) izkaže tako za velikega humanista kot mojstra v oblikovanju likov, katerih kompleksne psihološke motivacije so vedno osvežujoče in zastrašujoče prepričljive.« »/…/ še ena boleče intimna pripoved o družinskih težavah, ki premore dramatično napetost trilerja. Farhadi je iznašel čisto nov način, kako tradicijo neorealizma spojiti s skrajno napeto detektivko.« »Zapletena in pogosto briljantna drama z obvladano in inteligentno igro, elegantno izpeljanim mozaikom detajlov, nepričakovanimi vsebinskimi preobrati, napetimi zasuki in razkritji.« »/…/ najbolj mednarodnemu izmed iranskih režiserjev ni enakega, kadar gre za intimne drame, ki so hkrati kafkovske in napete, kot bi bila zgodba na gosto posejana s fragmentacijskimi bombami. /…/ S Preteklostjo gre še dlje, v njej skrivnosti implodirajo ena znotraj druge kot ruske babuške – vse do zadnjega plana-sekvence, resničnega orožja za množično uničenje, ki vas bo spravilo na kolena. /…/ Farhadi ustvari koreografijo obžalovanja, ki ves čas sprašuje gledalca: Kdaj je ‘prepozno’? Kdaj pridemo do točke, ko se ne moremo več obrniti?« »Farhadi je morda največji pristni dramatik ta trenutek, naš najbližji ekvivalent velikanom stare šole, kakršni so Čehov, Ibsen in Strindberg.« »Farhadijeva igralska zasedba je brezhibna, posebno Bérénice Bejo /…/ se odlično izkaže v zanjo neobičajni vlogi predmestne matere treh otrok. A resnična zvezda filma je scenarij, mojstrovina samoobvladanja, ki niza eno eksplozivno razkritje za drugim.« |