Rimini

Richie Bravo – pevec in zabavljač, šarmer stare šole, Casanova in tolažnik vdov – skuša v zimskem Riminiju obuditi svojo nekdanjo slavo. Možakarjev svet pa se začne podirati, ko v njegovo življenje vstopi odrasla hči in od njega zahteva denar.

Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=5tehFjWHDeY

Ulrich Seidl v prvem delu diptiha o dveh bratih (Šparta prihaja na spored kmalu) raziskuje človekovo nezmožnost, da bi ubežal lastni preteklosti. Rimini je kontroverznemu avtorju filmov, kot so Paradiž, V kleti in Safari, prinesel nagrado za najboljši celovečerec na graških Diagonalah.

Predprodaja kart: Galerija Alga.

kritike
»Richie Bravo, ki bi lahko šekspirjansko vzkliknil ‘To je zima našega nezadovoljstva’ (ali pa ‘Vse kraljestvo dam za konja’), je ultimativni produkt kapitalizma, v katerem je vse na prodaj. Kapitalizem ga je zgradil in naredil – in potem ponižal, izpljunil, osmešil. Cena mu je padla, a še vedno je na trgu. Ker ni več konkurenčen, se prostituira. Richie Bravo, popolni has-been (za kapitalizem je vsakdo has-been, pogrešljiv, zamenljiv), je obenem tudi resnica sodobnega platformnega kapitalizma, kapitalizma socialnih omrežij, ki človeka sili v to, da ima publiko, da je v neprestanem stiku z njo, da jo stalno hrani, všečka, deli – če ne fukaš s svojo publiko, ne preživiš več.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

»Novi film Ulricha Seidla /…/ je večplasten portret begajočega moškega, ki ga režiser slika s svojo običajno neizprosnostjo, pomešano s presenetljivo nežnostjo. /… / Rimini z genialnim Michaelom Thomasom v osrednji vlogi je evlogija izgubljencem in zgubam, razpetim med denar in ‘amore’, ujeta v čiste Seidlove kompozicije, ki iz te uničujoče družinske konstelacije izpraskajo še zadnje ostanke resnice. Še en velik dosežek in – kot najbrž ni treba posebej poudarjati – mojstrovina.«
– Markus Keuschnigg, Diagonale

»Pedantna konstrukcija Richiejevega kičastega sloga je tako dovršena, da preraste v širši razmislek o tem, kaj je dober okus. Rimini je kljub svojim nelagodje vzbujajočim vidikom resnično lep film: vsak posnetek /…/ doseže čudovito popolnost v smislu tematike in podobno velja tudi za scenografijo, ki s podobami narave kot dvodimenzionalne foto-tapete prispeva dodatne plasti lažne romantike. /…/ Richie je čudovita melanholična pošast nepoznavanja samega sebe, nekakšen anti-Veliki Lebowski. Naj se vam zdita njegova osebnost in glasba še tako neznosni /…/, pa njegove pevske strasti nikakor ni mogoče zanikati. /…/ Rimini je vulgaren, neokusen in čudovit portret starajočega se pevca šlagerjev.«
– Nick James, Sight & Sound

»V nasprotju s svojim junakom je avstrijski režiser ohranil žolč. Njegova upodobitev odcvetelega zvezdnika, izgubljenega v deževni Italiji, je hkrati jedka in melanholična.«
– Xavier Leherpeur, L’Obs

»O Seidlovih metodah se je razvnela burna razprava. Toda kako brezobziren je režiser v resnici? V Riminiju pripoveduje zgodbo o propadlem pevcu šlagerjev – in pokaže povsem drugo plat. /…/ To zimsko popotovanje na pokopališče sanj in hrepenenj bi lahko bilo sentimentalno; lahko bi bilo obračun, satira, razkrinkanje. Vendar ni nič od tega. Smo v filmu Ulricha Seidla. Na koncu obsedimo v tišini. In pogrešali bomo Hans-Michaela Rehberga. /…/ [Igralec] vas bo ganil do solz, zlasti če boste zdržali do konca – kar morate nujno storiti. /…/ Ulrich Seidl – najbolj zabaven, najbolj romantičen in najbolj človekoljuben med vsemi mračnimi avstrijskimi režiserji!«
– Elmar Krekeler, Die Welt

»/…/ srh vzbujajoča prilika o očetovih grehih, ki postanejo sinova kazen, in moralnem loku vesolja, ki se skozi generacije upogne proti najhladnejši možni pravici.«
– Jessica Kiang, Variety

»Spet enkrat se v filmu Ulricha Seidla srečajo beda, žalost in konfrontacijska grotesknost, čeprav vse skupaj kvišku vleče nekaj, kar bi skoraj – a ne povsem – lahko imenovali preprosto človeško sočutje. /…/ Trpeli bodo vsi, vključno z gledalci – in v tem je nekakšna briljantnost.«
– Peter Bradshaw, The Guardian

»Rimini dokazuje, kako za režiserja ni nujno, da ima rad svoje like. Mora pa jih ljubiti – in potem nam lahko pove vse.«
– Katja Nicodemus, Die Zeit

»Rimini je zelo nežen. To seveda ni feel-good film, a po Seidlovih merilih je nekaj velikodušnega v možnosti zveličanja, ki jo ponuja svojemu junaku in vsem okoli njega.«
– Marie Klock, Libération

»Seidlov novi magnum opus je globoko romantičen, celo žalosten. Naj bo njegova površina še tako umazana in sprevržena, se je le redkokateremu filmu uspelo tako približati patosu življenja. Michael Thomas /…/ blesti v vlogi sina, očeta, moškega. Njegovo trpljenje je ravno toliko resnično in lažno kot njegova ljubezen, njegovo petje pa je osamljeni monolog luzerja.«
– Berlinale