Šarmerji- Kino Otok Isola CinemaMiryoku no ningen, 2012, JaponskaRežija: Ninomiya Ryutaro Igrajo: Hosokawa Yoshitaka, Ninomiya Ryutaro, Ashihara Kensuke, Udagawa Daisuke, Minagawa Keisuke , 1h29min 07.06.2013 ob 22.00 Hiperrealistična komična drama, sestavljena iz duhovitih in nebistvenih realističnih koscev življenja, je postavljena v okolje japonskega nižjega sloja. Spoznamo delavce – in zapletene odnose med njimi –, ki sicer še imajo službe, a se nič kaj ne trudijo, da bi jih tudi obdržali. festivali (izbor)/festivals (selection) Rotterdam 2013, Vancouver 2013 V Šarmerje novopečenega japonskega režiserja Ninomiye Ryutare vstopimo skozi dolg statičen kader sobe za odmor v popravljalnici prodajalnih avtomatov, kjer kadita Tane in Oshima. V kader kmalu začnejo kapljati še drugi sodelavci. Pogovor: groza javnih stranišč in ženske. V Šarmerjih se na prvi pogled ne zgodi kaj veliko: nekaj utrinkov iz življenja skupine mladih japonskih delavcev, ki dneve preživljajo v popravljalnici, se kratkočasijo z igranjem nogometa na pustem industrijskem dvorišču in banalnimi pogovori o tem ali onem … Med njimi izstopa redkobesedni samotar Yoda, najnižji po rangu v delavnici, ki nemo prenaša vsakodnevno nadlegovanje in poniževanje nadrejenega Takahashija. Edini, ki se mu skuša – neuspešno – nekoliko približati je ambivalentni Sakata (Ryutaro). Yodi se dokončno ‘odpelje’ šele po prekrokani noči in bežnem spolnem aktu s prijateljico, ko sredi noči v nekem podhodu sreča Sakato, ki mu nič hudega sluteč navrže, da je »ubogi fant«. Leta 1977 je bil na Japonskem ustanovljen filmski festival PIA, ki si je zgradil sloves festivala, ki se ne zadovolji zgolj s prikazovanjem filmov, temveč jih preko nagrad, za katere se s svojimi projekti potegujejo nadebudni neuveljavljeni filmarji, tudi ustvarja. Ninomiya Ryutaro je tako pod produkcijskim okriljem festivala PIA v popolni ustvarjalni svobodi in z omejenimi finančnimi sredstvi zrežiral, spisal in zmontiral Šarmerje, povrh vsega pa v njih odigral še eno izmed vodilnih vlog. Hiper-realistični portret japonske delavske mladine, ki z eno nogo stoji v svetu odraslih, z drugo pa še vedno v srednješolski mentaliteti, je poln samo-nanašajočega črnega humorja in zbadljivih, ‘organskih’ dialogov. Ryutaro, ki ima dobro oko za uprizarjanje značajskih posebnosti svojih protagonistov, atmosfere in subtilnih emocij, je scenarij napisal z mislijo na igralsko zasedbo; ta pa zaradi oblikovne skoposti filma (serija dolgih statičnih kadrov, snemanih iz roke) na svojih plečih nosi tudi večidel njegove teže. Ninomiya Ryutaro |