Sivolasi žigolo

Nevrotični Murray po zaprtju svoje knjigarne išče novo zaposlitev in ko mu dermatologinja omeni, da išče ljubimca za eno noč, se domiselni poslovnež odloči postati zvodnik. Dolgoletnega prijatelja, cvetličarja Fioravanteja pregovori, naj se preizkusi v vlogi izkušenega žigola, po uspešnem krstu med rjuhami pa se glas o njunih uslugah hitro razširi po mestu. Ko se stranke začnejo vrstiti ena za drugo, Fioravante poskuša ohraniti mejo med zasebnim življenjem in poklicnim ljubezenskim udejstvovanjem, toda jezični Murray vestno skrbi za nenehen pritok strastne, ljubezni željne klientele.

Fioravante (John Turturro) se na predlog svojega prijatelja Murrayja (Woody Allen) poda v najstarejši poklic na svetu in pri tem najde nekaj, za kar sploh ni vedel, da je iskal.

Načrt se porodi, ko Murrayjeva lepa dermatologinja dr. Parker (Sharon Stone) omeni, da išče moškega, ki bi bil pripravljen sodelovati v trojčku z njeno enako lepo ljubico Selimo (Sofia Vergara). Ker je Murray moral malo pred tem zapreti svojo knjigarno in je brez dela, Fioravante pa prav tako živi iz rok v usta, se pretkanemu mačku hitro posveti, da bi to lahko postal donosen posel, in Fioravanteja prepriča, naj sprejme ponudbo. Ta sprva okleva, ker noče biti Murrayjeva “kurba”, ker pa je brez denarja, začne razmišljati, da je na svetu še veliko slabših načinov za preživetje, kot pa je ta, da osrečiš dve lepotici, željni intimne pozornosti. Tako se Fioravante kmalu odpravi k dr. Parkerjevi na “avdicijo” pred trojčkom.

Medtem Murray spozna nepričakovano drugo stranko za Fioravanteja. Avigal (Vanessa Paradis) je vdova rabina iz ortodoksne judovske skupnosti. Z njim se je poročila, ko je bila še zelo mlada. Dvajset let pozneje je ostala sama s šestimi otroki, spomini na življenje v strogo nadzorovani skupnosti in globokim hrepenenjem po intimnem dotiku. Na Murrayjev predlog odide k Fioravanteju, toda obisk se konča precej drugače, kot je kdorkoli pričakoval.

Toda Avigalin obisk ne mine neopaženo. Sledil ji je Dovi (Liev Schreiber), pripadnik njihove judovske skupnosti, ki že od mladosti vzdihuje za njo, vendar zaradi strogih pravil vedenja in lastne negotovosti nikoli ni upal pokazati, kaj mu pomeni. Ko jo vidi s Fioravantejem, postane sumničav in ljubosumen.

Medtem ko Fioravante uspešno zadovoljuje intimne potrebe različnih žensk, pa Murray ugotovi, da zvodništvo ni lahko delo in da lahko prinese tudi neprijetne posledice.

O produkciji

Zamisel za novi film se je porodila, ko je Torturro ob kosilu s prijateljem za zabavo malce improviziral. Čez čas je pomislil, da bi šalo lahko razširil v zanimivo zgodbo. Za mnenje je povprašal nekaj prijateljev in znancev, med njimi tudi svojega brivca. Ta je zgodbo omenil še nekaterim drugim svojim strankam, med katerimi je bil po naključju tudi Woody Allen. Allenu je bila zamisel všeč, zato je poklical Torturra. Ta scenarija še ni imel pripravljenega, postavil je zgolj okvire zgodbe. Skupaj sta predebatirala to osnovo in Allen je Torturru s povratnimi informacijami in mnenji pomagal tudi med pisanjem scenarija.

Turturra prostitucija že dolgo zanima. Dandanes je veliko ljudi prisiljeno v tak način življenja, toda od nekdaj so obstajali tudi taki, ki so jo izbrali kot svojo obrt. “Prostitucija je poklic in kot v vsakem poklicu so nekateri ljudje mojstri svoje stroke,” pravi Turturro. “Pri tem ni nujno, da je nekdo naplahtan, odnos je lahko pošten. Res niso vpletena čustva, vendar vsi vpleteni nekaj odnesejo. Seks je pomemben del življenja, in to ne samo za 22-letnike. Vsi v sebi nosimo določeno hrepenenje, ki nikoli ne izgine, tudi ko smo starejši in tudi če smo v razmerju. Zato ljudje že od pamtiveka iščejo intimnost tudi za plačilo.”

Fantje na klic so v filmih navadno upodobljeni kot lepotci, kar pa Torturro vsekakor ni. Navsezadnje v resničnem življenju ni treba biti estetsko popoln, da si seksi. Fioravantejev čar je njegova pozornost, ki jo posveča ženskam, občutek za njihovo razpoloženje in vrojen takt, da ve, kako v določenem trenutku ravnati. Številni moški imajo radi seks, ne pa tudi ženske, s katero seksajo. Fioravante jih je pripravljen poslušati in jim nuditi nežnost, ko jo potrebujejo. Zato je za ženske privlačnejši od največjega hladnega lepotca. In ker je Fioravante po duši romantik, mu je v novi karieri vedno rahlo neprijetno, da je za svoje podvige plačan.

Vsaka ženska, ki jo sreča in osreči, je zgodba zase. Vsaka, naj je še taka lepotica in zapeljivka, nosi v sebi določeno bolečino ali neizpolnjene želje, ki jih Fioravante ublaži ali uresniči. Vse te ženske so zrele, niso več mladenke, zato izpolnitev želja po tako dolgem času na njih pusti še večji pečat.

Osrednja zgodba se naplete okoli Avigal (Vanessa Paradis), ortodoksne hasidske Judinje iz Brooklyna, ki že od rojstva živi v zaprti verski skupnosti s strogo določenimi pravili, kako se ženska sme vesti. Poročena ženska zunaj doma ne sme kazati svojih las, z oblačili mora biti zakrita od vratu do kolen, ne sme peti, ne sme brati knjig, ki niso po ortodoksnem kanonu, vsakršen dotik moškega je prepovedan, če ta moški ni njen soprog. In tudi ti zakonski dotiki so omejeni na minimum. Stiki med ženskami in moškimi so tako omejeni, da Avigal celo po 20 letih zakona z veliko starejšim rabinom in šestih otrocih nikoli ni doživela poljuba. Avigal je sicer verna in spoštuje vsa pravila in zakone svoje skupnosti, toda njena naravna zvedavost jo na trenutke malo zavede med prepovedane sadeže. Občasno bere knjige, ki jih ne bi smela, in zaradi te drobne iskre upornosti sčasoma tudi klone pred Murrayjevim prepričevanjem, naj odide k Fioravanteju. Ker žigolo spoštuje njene verske zadržke, njun odnos deluje nedolžno, toda v obeh odpre dotlej neznane globine čustev in razumevanja. Njuno razmerje ima veliko daljnosežnejše posledice, kot bi jih imel seks. Avigal prvič v življenju doživi, da jo nekdo sprejema kot osebo, Fioravante pa prvič občuti pravo ljubezen.

Torturro je v filmu predstavil pestro paleto žensk in njihov skupni imenovalec. Kot pravi sam: “Hotel sem, da so zelo različne. Drobne, obilne, črne, bele, Španke… V prvem osnutku scenarija sem imel tudi precej starejše ženske. V filmih, ki sem jih režiral, sem z ženskami zelo tesno sodeloval in iz filma v film me bolj zanimajo. Če bi posnel pet filmov zapored, niti eden od teh ne bi bil izključno moški film. Izključno moškega filma sploh nočem videti. Med mojimi najljubšimi režiserji so Ingmar Bergman, Jean Renoir, Truffaut in Louis Malle, ker so ustvarili izredno pestre in življenjske ženske like.”

Sivolasi žigolo je eden redkih filmov, v katerem Woody Allen samo igra pod taktirko drugega režiserja, hkrati pa je tudi debi nagrajene francoske igralke in svetovno znane pevke Vanesse Paradis v angleško govoreči vlogi.