Snowden

Z oskarji nagrajeni režiser provokativnih filmov Wall Street, Rojen 4. julija in J.F.K. predstavlja ozadje razkritja zaupnih dokumentov, ki je pretreslo javnost po vsem svetu. Mladi Američan Edward Snowden se sprva želi pridružiti vojski, toda zaradi zdravstvenih težav pristane med računalniškimi izvedenci Agencije za nacionalno varnost. Nadrejeni kmalu opazijo njegov talent in mu zaupajo največje državne skrivnosti, toda razočarani mladenič kmalu spozna, kako ZDA zlorabljajo nadzor nad telefoni in spletom. Znajde se v morali dilemi med patriotizmom in priznanjem resnice javnost, toda ko se odloči postati žvižgač, pristane na vrhu liste državnih sovražnikov.

Biografski triler, ki razkriva motive najbolj razvpitega žvižgača 21. stoletja

Pred tremi leti je ime Edward Snowden preplavilo domala vse svetovne medije. Nekdanji sodelavec ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) je z razkritjem na tisoče tajnih vladnih dokumentov razgalil dejanski obseg nadzora telefonskih in spletnih informacij, ki ga ZDA vrši doma in v tujini.

Septembra bo njegova neverjetna zgodba predstavljena še v igranem celovečercu priznanega režiserja in večkratnega oskarjevca Oliverja Stona. Ta nam bo s pomočjo glavnega igralca Josepha Gordona-Levitta prikazal Snowdenov notranji boj ter nas popeljal v zakulisje enega najpomembnejših dogodkov sodobne zgodovine.

*Oliver Stone in Joseph Gordon-Levitt sta se pred začetkom snemanja sestala s Snowdnom. Film so sicer v celoti posneli v tujini, da bi se izognili morebitnemu vmešavanju Agencije za nacionalno varnost NSA.

Trikratni oskarjevec Oliver Stone bo tokrat odprl vrata še nepovedani zgodbi Edwarda Snowdna in nas popeljal v zakulisje enega najpomembnejših dogodkov sodobne zgodovine. Čeprav je bil o mladem konservativnem patriotu, ki je postal zloglasni žvižgač, posnet že z oskarjem nagrajeni dokumentarec in napisanih več knjig, bo biografski triler postregel z novim vidikom. Osredotočil se bo na Snowdnove notranje boje in sprožilce, ki so privedli do epohalnega razkrijta obsega ameriškega obveščevalnega nadzora. Ob tem bo v ospredje postavljeno razmerje, katerega ključno vlogo so mediji povečini povsem spregledali: Snowdnov odnos z njegovo dolgoletno ljubeznijo Lindsay Mills. SNOWDEN nam bo provokativna vprašanja o svoboščinah, ki se jim odrekamo v imenu varnosti, zastavil 22. SEPTEMBRA.

O ZGODBI:

Preden je ves svet izvedel njegovo ime, je bil Edward Snowden v vseh pogledih popolnoma zavezan ameriški vladi. Po odraščanju v družini, ki je iz generacije v generacijo služila v vladnih službah, se je vpisal v vojsko, kjer se je kot bodoči pripadnik elitne specialne enote uril za boj v iraški vojni. Ko je katastrofalna nesreča med treningom končala njegove sanje o vojaški karieri, se je pridružil Ameriški obveščevalni agenciji (CIA). Pot ga je kasneje zanesla še v Agencijo za nacionalno varnost (NSA).

Leta 2013 je Snowden potihoma zapustil svojo službo pri NSA in odletel v Hongkong, kjer se je sestal z novinarjema Glennom Greenwaldom in Ewenom MacAskillom ter filmarko Lauro Poitras. Namen srečanja je bilo razkritje epskih proporcev, ki je zamajalo svet, saj je pričalo o dejanskem obsegu nadzora telefonskih in spletnih informacij, ki jih ZDA vrši doma in v tujini. V to virtualno goro podatkov se niso stekali le podatki tujih vlad in domnevnih terorističnih skupin, temveč je veliki brat nadziral slehernega ameriškega državljana.

Ker je postajal vedno bolj zaskrbljen glede etičnosti in zakonitosti obveščevalnih programov, je Snowden skrbno zbral dokaze, da bi pokazal resnični obraz teh zlorab. Čeprav je moral zapustiti svojo družino in dolgoletno ljubezen Lindsay Mills, je Ed našel pogum, da je deloval skladno s svojimi načeli.

Triler Snowden odpira vrata še nepovedani zgodbi Edwarda Snowdna. Preučuje sile, ki so mladega konservativnega patriota, ki si je goreče želel služiti svoji državi, spremenile v razvpitega žvižgača. Zastavlja provokativna vprašanja o svoboščinah, ki smo se jim pripravljeni odreči v imenu varnosti.

O NASTANKU FILMA:

Oliver Stone je svojo kariero posvetil ključnim trenutkom, ki so definirali ameriško kulturo. Velja za enega najbolj provokativnih filmskih režiserjev, ki je raznovrstne politične teme in zgodbe velikih osebnosti predstavil v priznanih filmih, kot so Vod smrti, JFK, Rojen 4. julija, Salvador, Rojeni morilci, Wall Street in mnogi drugi. Tako ni presenetljivo, da je Stonovo pronicljivo oko opazilo zgodbo Edwarda Snowdna, ki je takoj aktivirala njegov čut za razkrinkanje hinavščine v visokih krogih.

Stone se je spraševal, kako bi lahko v filmu ponudil nekaj, kar javnost še ni vedela. O Snowdnu je bil namreč že posnet z oskarjem nagrajeni dokumentarni film in napisanih več knjig. »Odločil sem se, da raziščem, kaj se je dogajalo v Edwardovi glavi,« pravi Stone, »Kaj je bil tisti sprožilec, ki je botroval razkritju. Zanimalo me je, ali se je tedaj že zavedal cene, ki jo bo moral plačati.«

Vse se je začelo, ko je Snowdnov ruski odvetnik Anatolij Kučerena kontaktiral producenta Moritza Bormana s predlogom, da bi Stone režiral filmsko adaptacijo njegovega romana o fiktivnem ameriškem žvižgaču. Po začetnih pogovorih je Stone odletel v Moskvo, kjer se je osebno srečal s Snowdnom. »Tedaj nisem vedel, ali bomo uporabili fiktivno predstavitev njegovega življenja ali resnično,« razloži režiser.

Odločili so se, da se pri pisanju scenarija oprejo na dve knjižni predlogi, in sicer na knjigo Dosje Snowden (The Snowden Files: The Inside Story of the World’s Most Wanted Man) Luka Hardinga in roman Time of the Octopus Antolija Kučerena. Ekipi se je kot scenarist pridružil še Kieran Fitzgerald, ki je ravno takrat za HBO v Berlinu delal na pilotu serije o hektivizmu. »Bil je zelo ugoden trenutek,« pravi Fitzgerald, »Začutil sem, da je to verjetno najbolj pomembna zgodba, ki jo bom kadarkoli napisal, zato sem nemudoma privolil v sodelovanje. Teden dni kasneje sem se že srečal s Snowdnom v Moskvi.« N

e preseneča, da je bil Snowden sprva nezaupljiv do filmske ekipe. »On ni iskal dogovora za snemanje filma. Tega si je bolj želel njegov odvetnik, ki je mislil, da sem jaz prava oseba za to delo,« se spominja Stone.

Želja je bila, da bi film kar najbolj točno in podrobno prikazal notranje delovanje NSA, zato sta se Stone in Fitzgerald posvetovala s strokovnjaki in svetovalci, med drugim tudi z znanima žvižgačema Williamom Binneyem in Thomasom Drakom. »Zame in za Oliverja je bilo zelo pomembno, da Snowdnovih besed ne poenostaviva. Želela sva, da občinstvo verjame pogovorom med Edom in njegovimi sodelavci ter nadrejenimi,« pravi Fitzgerald.

Vse, kar so izvedeli, so nato preverili še pri Snowdnu. Fitzgerald se zaveda, da je pri tako skrivnostni organizaciji, kot je NSA, težko preverjati pravilnost dejstev. »Kdo lahko dokaže, kaj se dogaja znotraj NSA? Vseeno pa je v filmu dovolj notranjih informacij, da se bodo ljudje pri NSA nelagodno nasmehnili.«

Za Fitzgeralda je v osrčju Snowdnove zgodbe njegova transformacija iz ubogljivega sina z bogato družinsko vojaško tradicijo v človeka, ki je po mnenju mnogih zagrešil največjo izdajo v ameriški zgodovini. Kaj ga je spodbudilo, da zavrže svojo težko prigarano kariero in se izroči v nemilost instituciji, za katero je prisegel, da jo bo varoval. »Je kot grška tragedija. Vsi vemo, kaj je naredil. Ne vemo pa kako in zakaj.«

Stone in Fitzgerald sta kmalu spoznala, da se ključ za razumevanje tega skrivnostnega moškega skriva v njegovem dolgoletnem razmerju z Lindsay Mills. »Da bi razumeli Eda, morate sprva razumeti to razmerje,« pravi Stone, »Mediji so povsem spregledali, koliko mu ona pomeni.« Fitzgerald se strinja: »Nobeni osebi na celem svetu ni zaupal toliko kot njej. Ona je bila ob njem skozi 10-letno obdobje, v katerem se je zgodila njegova transformacija. Njegovo spremembo opazujemo skozi interakcije z Lindsay.«

Ko sta zaključila s prvim osnutkom scenarija, sta se Stone in Fitzgerald vrnila v Rusijo, kjer sta prejela Snowdnov blagoslov.