Spomini na ljubezen

Zgodba o čutni in neukrotljivi mladi ženski, ki v zadušljivem ozračju petdesetih let minulega stoletja išče popolno ljubezen.

festivali, nagrade
Premiera v uradnem programu festivala v Cannesu. Osem nominacij za nagrado cezar, vključno za najboljši film, režiserko in igralko. Nominacija za nagrado Akademije Lumières za najboljšo igralko in fotografijo. Busan. LIFFe.

zgodba
Gabrielle živi v majhni vasi na jugu Francije, v času, ko njene sanje o resnični ljubezni veljajo za nekaj nezaslišanega. Da bi postala dostojna ženska, jo starši proti njeni volji poročijo s poštenim in ljubečim španskim kmetom Joséjem. A ko Gabrielle na zdravljenju ledvičnih kamnov v Alpah spozna ranjenega veterana indokinske vojne Andréja, njene tleče strasti znova privrejo na dan.

iz prve roke
»Gabrielle živi na križišču med starim svetom in obdobjem vse večjih teženj po svobodi. Zanimajo me ženski liki, ki imajo živahno, nemirno, poetično razsežnost. Privlači me norost žensk, kadar te nosijo v sebi krhkost, pa tudi nevarnost, da vse izbruhne na plan, včasih celo obet katastrofe. /…/ Mislim, da usoda glavne junakinje ponazarja nekakšno iluzijo, ustvarjalno silo, ki smo je sposobni vsi, kadar nas želje in čustva priženejo do naših skrajnih meja. /…/. Zgodba mi je bila všeč, ker sem v njej videla odsev lastnega življenja. Predstavlja tisto, kar sama razumem kot domišljijo; njeno moč in zmožnost, da zaceli rane. Kar doživlja Gabrielle, smo čutili vsi, tudi jaz. To je sila, ki je del nas, ki je univerzalna, ki naredi življenje večje od življenja samega in nas vleče proti čudežnemu, proti neznanemu.«
- Nicole Garcia

portret avtorice
Nicole Garcia (1946, Oran, Alžirija) se je v sedemdesetih in osemdesetih letih uveljavila kot igralka v filmih režiserjev, kot so Bertrand Tavernier, Alain Resnais in Claude Lelouch, svoj režijski prvenec Un week-end sur deux pa je posnela leta 1990. Kot režiserka se je do danes podpisala pod osem celovečercev, med katere sodijo še Le fils préféré (1994), Place Vendôme (1997, nagrada za najboljšo igralko v Benetkah za Catherine Deneuve) ter L’adversaire (2002) in Selon Charlie (2006), oba uvrščena v uradni program festivala v Cannesu.

kritike
»Režiserka Nicole Garcia vdahne prvinam staromodne romantične melodrame eleganco in odločnost. /…/ Nepoboljšljivi romantiki se bodo z veseljem prepustili čarom filma, tisti bolj cinični pa bodo nagrajeni z odkritjem, da so stvari bolj zapletene, kot se je sprva zdelo.«
- Allan Hunter, Screen Daily

»/…/ zgodba o amour fou /…/. Nicole Garcia spoštuje protagonistkine sanje in hrepenenja, ki so v navzkrižju s pravili tistega časa, hkrati pa je ne romantizira. Rezultat je /…/ presenetljivo vznemirljiv in ganljiv film.«
- Geoff Andrew, Time Out

»Vročično iskanje absolutne ljubezni /…/. Nicole Garcia je posnela šarmanten, nekoliko staromoden, a vseeno zelo prepričljiv film, Marion Cotillard pa priskrbela izvrstno vlogo. /…/ Brezhibno orkestrirano delo, ki spoštuje pravila melodrame vse do bridkega finala /…/. Natančen portret osamljenosti in notranjih stisk ženske, ki prekipeva od čustev /…/. Diskretna in zadržana eleganca pušča prostor divjanju srca, telesa in duše, lačnih ljubezni in absolutnega.«
- Fabien Lemercier, Cineuropa

»Obsedena in obupana, čutna in žareča Marion Cotillard pokloni junakinji, ki jo poganja preprosta želja, da bi ljubila in bila ljubljena, vso svojo lepoto in intenzivnost. Do norosti.«
- Barbara Théate, Le Journal du Dimanche

»Spomini na ljubezen so pravi biser. /…/ Nicole Garcia je podpisala izjemen film z osupljivo Marion Cotillard v glavni vlogi. /…/ Spomini na ljubezen kot vsa velika romantična dela govorijo le o eni stvari: o absolutnem, tisti pošasti s stotimi glavami, ki vznemirja dobre družine /…/. Ne le da gre za eno velikih vlog Marion Cotillard, tudi francoska kinematografija ne bo trpela zaradi teh ‘spominov na ljubezen’.«
- Pierre Vavasseur, Le Parisien

»Gospa Bovary v povojni Franciji.«
- Sophie Benamon, L’Express

»Tankočutna literarna priredba /…/ potrdi mojstrstvo Nicole Garcia, Marion Cotillard pa ponudi eno njenih najboljših vlog.«
- Gérard Crespo, àVoir-àLire.com

»Marion Cotillard blesti /…/. Brendemühl tiho kipi kot samoumevni mož, ki sprejme svojo nemoč s takšnim dostojanstvom, da se gledalec ves čas sprašuje, ali se bo zlomil. Garrel je idealen za vlogo umirajočega ljubimca.«
- Sophie Monks Kaufman, Little White Lies

»/…/ himna ljubezni, uporništvu in norosti.«
- Anne Diatkine, Elle