Suhe trave

Učitelj likovne vzgoje se po počitnicah vrne v zasneženo vas na vzhodu Anatolije, kjer končuje četrto leto obveznega službovanja. Toda sredi še ene neskončne zime začne počasi izgubljati upanje, da bo kdaj pobegnil nespodbudnemu podeželskemu okolju …

Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=DGH5BV93zOU

V filmu turškega mojstra Nurija Bilgeja Ceylana (Zimsko spanje) veličastna, prostrana narava postane kulisa za romaneskni potop v globine človeške duše. Nagrada za najboljšo igralko v Cannesu.

Predprodaja vstopnic: Galerija Alga.

kritike
»V delu, po poglavjih razdeljenem na eksplozivno šolsko dramo, provokativno etično lekcijo, zapleten ljubezenski trikotnik in neusmiljeno anatomijo mizantropa, Ceylanov dramaturški talent zasije, kot ni že od filma Bilo je nekoč v Anatoliji (2011).«
– Guy Lodge, Variety

»[Ceylanovi filmi] se pogosto zgledujejo pri dramskih in drugih literarnih zvrsteh 19. stoletja, a hkrati ostajajo trdno zasidrani v svoji filmski sodobnosti; podobno kot dela Ingmarja Bergmana in Andreja Tarkovskega. Omenjena avtorja sta dva izmed režiserjevih vzornikov in mislim, da je prišel čas za priznanje: Ceylan ju je dosegel ali celo presegel.«
– A. S. Hamrah, The Nation

»Suhe trave so Ceylanov najdaljši film doslej. So pa tudi eno najbolj hipnotičnih del v njegovi karieri in zagotovo eden najboljših filmov tega ali kateregakoli drugega leta. /…/ Iz kinodvorane odidemo polni mračne empatije do likov in do samih sebe.«
– Bilge Ebiri, Vulture

»Ceylan je velik umetnik pisanja, scenarij za pričujoči film pa je nekaj, kar bi najbrž moralo viseti v Louvru /…/. Zahvaljujoč Celiloğlujevi skrbno odmerjeni igri ter scenariju, ki se izogne preprostim sodbam, [učitelj] Samet postane oseba neskončne literarne privlačnosti – pošast in mučenik, ujeta v istem telesu.«
– David Jenkins, Little White Lies

»/…/ film deluje kot priredba nekega izgubljenega, zajetnega ruskega idejnega romana iz 19. stoletja, ki so ga častili eksistencialisti sredine 20. stoletja, nato pa je bil večinoma pozabljen, dokler mu Ceylan ni dal novega smisla.«
– Leslie Felperin, The Hollywood Reporter

»Ena največjih skrivnosti Ceylanovega ustvarjanja je, kako se njegovim gostobesednim filmom uspe izogniti čustveni odmaknjenosti komornih dram, na katere tako pogosto spominjajo. Suhe trave so še en sijajen primer tega paradoksa; film, v katerem se pogovori pravzaprav ne razvijajo, ampak eksplodirajo.«
– Leonardo Goi, The Film Stage

»Suhe trave – daljše, z več dialogi, bolj ostre, bolj trpke in bolj meditativne kot katerokoli drugo režiserjevo delo – so Ceylanov vrhunec. /…/ Poznamo vsaj dve kategoriji režiserjev. Tiste, ki z vsakim filmom eksperimentirajo, se na novo izumljajo in v izbrani temi raziskujejo nove forme, na primer Kubrick in Soderbergh. Ter tiste, ki ves čas orjejo isto brazdo, med njimi Bergman in Tarkovski, v upanju, da bodo v globini zemlje odkrili več resnice in kompleksnosti. Moralist in meteorolog duš Nuri Bilge Ceylan je zagotovo član te zadnje družine, s filmom Suhe trave pa zakoplje še globlje v siva brezna čustev. /…/. Suhe trave so velik film na stičišču banalnega in veličastnega, neznatnega in brezmejnega.«
– Frédéric Mercier, Transfuge

»Ceylan v Suhih travah tako sebi kot občinstvu postavlja pomembno vprašanje: kaj pomeni biti del sveta? Če raje opazuješ z razdalje, kot da bi se vključil – ali gre za samoobrambo, vzvišenost ali zgolj strahopetnost?«
– Alissa Wilkinson, The New York Times

»Pretanjena, literarna, čehovska freska o minevanju časa in ponovnem rojstvu čustev.«
– Louis Guichard, Télérama

»To je kruta in melanholična igra, ki jo Ceylan obvladuje s strašljivo, vrhunsko lucidnostjo.«
– Etienne Sorin, Le Figaro