Theeb

zgodba
Leto 1916, predvečer arabske vstaje. Deček Theeb, katerega ime pomeni volk, živi na puščavskem obrobju Osmanskega cesarstva. Po očetovi smrti ga vzgaja starejši brat Hussein, ki dečka uči beduinskih vrednot in načina življenja. Nekega dne se v njunem taboru pojavi britanski oficir z arabskim vodnikom na skrivnostni misiji. Hussein prišlekoma ne more odreči pomoči, saj tako veli beduinski običaj. Zato se odpravi na pot, da bi ju privedel do cilja. V strahu za brata se Theeb skrivaj poda za možmi na nevarno potovanje skozi arabsko puščavo, lovišče osmanskih plačancev, arabskih vstajnikov in beduinskih izobčencev.

Med vihro prve svetovne vojne se na ozadju trčenja vzhodne in zahodne civilizacije, tradicije in modernosti, odvije slikovit pustolovski vestern, ki je hkrati intimna zgodba o dečkovem odraščanju in trpka zgodovinsko-politična drama o zatonu tradicionalne nomadske kulture.

zanimivosti
Režiser Naji Abu Nowar, ki so ga za film navdihnili klasični ameriški vesterni in filmi Akire Kurosawe, je stremel h kar največji meri realizma in avtentičnosti v prikazu tradicionalne beduinske kulture. S svojimi najtesnejšimi sodelavci je zato od leta 2004 obiskoval vasico v jordanski puščavi Wadi Rum (kjer je David Lean leta 1962 posnel Lawrencea Arabskega) in tam nazadnje preživel leto dni v opazovanju lokalnih običajev in posvetih z resničnimi beduini, ki še pomnijo tradicionalno nomadsko življenje. Ti so sodelovali pri zasnovi filmskega dialoga in nastopili tudi v glavnih vlogah.

Nowar je k sodelovanju pritegnil izjemnega direktorja fotografije Wolfganga Thalerja, dolgoletnega sodelavca Ulricha Seidla, za katerega je med drugim posnel filme Pasji dnevi (Hundstage, 2001), Uvoz – izvoz (Import/Export, 2007) in trilogijo Paradiž (Paradies, 2012/2013), ter snemalca filma Glorija kurb (Whores’ Glory, 2011), tragično preminulega avstrijskega režiserja Michaela Glawoggerja.

iz prve roke
»Če se pred vašim šotorom pojavi tujec in prosi za zatočišče, ste mu po beduinskem zakonu dolžni ponuditi zaščito pred nevarnostjo, dokler ta ne mine. To je znano kot ‘zakon dakheela’ in za gostitelja je sveta dolžnost varovati svojega ‘dakheela’ ne glede na okoliščine. Znanih je veliko primerov, v katerih ‘dakheel’ ubije člana gostiteljeve družine, pa tudi to ne odvrne gostitelja od njegove dolžnosti; morilca bo ščitil, dokler ne bo mogoče priti do sprave. Njegov ugled je odvisen od tega, kako ravna v težkih okoliščinah. Bolj ko je situacija nemogoča, večji je njegov ugled, če spoštuje zakon. Ti beduinski običaji so zrasli iz naravnega okolja, puščave. Beduini slovijo po izjemnem gostoljubju, saj se moraš v puščavi, da bi preživel, pogosto zanesti na prijaznost tujcev. Pokrajina je preveč negostoljubna in vode ter hrane je premalo, da bi bil človek lahko sebičen. Iz mešanice te kulture vzajemne pomoči za preživetje in moralnega precepa, ki ga ustvarja ‘zakon dakheela’, je nastal zametek ideje za film. Kaj bi naredili, če bi se znašli v stiski s svojim najhujšim sovražnikom, pa bi za preživetje potrebovali njegovo pomoč? Kako bi se razvijal vajin odnos?«
- Naji Abu Nowar, režiser in soscenarist

portret avtorja
Naji Abu Nowar, rojen leta 1981 v britanskem Oxfordu, živi in dela v Amanu, v Jordaniji. Filmsko kariero je nastopil leta 2005, ko je bil sprejet na scenaristično delavnico RAWI Middle East Screenwriters Lab, ustanovljeno ob podpori Inštituta Sundance. Kratkometražec Death of a Boxer (2009), ki ga je podpisal kot režiser in scenarist, je bil predvajan na filmskem festivalu v Dubaju ter festivalih kratkega filma v Palm Springsu in Miamiju. Celovečerni igrani prvenec Theeb je doživel premiero na beneškem festivalu leta 2014, kjer je Naji Abu Nowar prejel nagrado za najboljšega režiserja v sekciji Horizonti.

kritike
»Klasičen pustolovski film najboljše vrste, kakršnega danes redko vidimo. Režiserjev impresivni prvenec vsebuje tipične vestern motive in osupljivi posnetki južne Jordanije so veličastni kot Monument Valley. Toda to ni nikakršen ponaredek vesterna, pač pa sijajno povedana zgodba iz časa prve svetovne vojne, zasidrana v avtentičen beduinski način življenja. /…/ Kot vse sijajne pustolovske zgodbe, zlasti tiste z intimnim človeškim fokusom in razsežno, epsko vizijo, Theeb učinkuje na mnogih ravneh. Po eni strani gre za zgodbo o dečku, ki je priča smrti ljubljenega očeta in je primoran preživeti v odljudni puščavi, medtem ko skuša povrniti družinsko čast – klasična snov klišejskih vesternov, vključno z roparskimi banditi. Toda s tem, ko za protagonista izbere mladega fanta, se režiser izogne običajnim, črno-belim, ‘čast in maščevanje’ konvencijam žanra … Tu pa je tudi zgodovinski kontekst, ki ga Abu Nowar še kako želi približati gledalcu … Dogajanje filma je umeščeno v trenutek radikalnega preloma in spremembe v beduinskem načinu življenja. V čas, ko so vlaki, ki so poslej vodili vse do Meke, napravili romarske vodnike, kakršen je Hussein, za stvar preteklosti. Mladi Theeb je priča tem premikom, njegovo preživetje je odvisno od naukov in opazovanja starejšega brata, toda njegovo življenje tradicionalnega nomada se bliža koncu.«
- Jay Weissberg, Variety

»Tako kot romani o odraščanju Rudyarda Kiplinga in Jacka Londona tudi ta film upodablja dečkovo travmatično iniciacijo v nasilen, patriarhalen svet plemenske moškosti na obronkih civilizacije in cesarstva. /…/ Theeb je morda glasnik čisto novega filmskega žanra: beduinskega vesterna. Njegov puščavski milje spominja na divjo lepoto Monument Valleyja, kjer je John Ford posnel toliko filmov, ki so definirali vestern v klasičnem obdobju. Tako kot ti tudi Theeb problematizira osnovne tematike preživetja in maščevanja, utelešene v moških, ki so prav tako trdi in neizprosni kot pokrajina, ki jih je rodila. Film, umeščen v isti prostor in čas kot Lawrence Arabski, je hkrati neke vrste antiteza slovitemu spektaklu Davida Leana. Ta je v arabski vstaji zoper Osmansko cesarstvo med prvo svetovno vojno videl rojstvo arabskega nacionalizma, naglega zedinjenja ob pomoči in podpori Angležev. Theeb je čustveno intimen in politično agnostičen, če ne kar revizionističen film. V času porasta totalitarnih vizij fašistične verske hegemonije v regiji ponuja njegov skeptični pogled na arabski nacionalizem osvežilno disidentsko, če ne kar odkrito nasprotniško politično držo. Kot Timbuktu Abderrahmaneja Sissaka, ki je tožil nad porastom radikalnega islamizma v sodobnem Maliju, Theeb poudarja pomembnost ohranjanja kulturnih razlik spričo totalizirajoče vizije rasne in religiozne hegemonije.«
- Oleg Ivanov, Slant Magazine

»Režiser in scenarist Nowar je izbral zelo majhno igralsko zasedbo … Toda tema filma ni nič manj veličastnega kot preživetje; preživetje protagonista, ki se odvija na ravni posameznika, a tudi preživetje neke kulture in načina življenja. Nowar se sijajno loteva obeh tem sočasno, ne da bi vlekel očitne vzporednice, medtem ko intimnost odnosov in neznatnost dejanj še poudari s tem, ko pusti zgodbi, da se odvije na ozadju ene najbolj veličastnih naravnih kulis na svetu. Vrhunske fotografije Wolfganga Thalerja (ki je posnel svetovne dokumentarce Michaela Glawoggerja in Seidlovo trilogijo Paradiž) ne zanima čudovita pokrajina kot taka, pač pa način, na katerega lahko ta pokrajina sugerira čustvena stanja in povzdigne napore ter naglo odraščanje malega Theeba na višjo raven.«
- Boyd van Hoeij, The Hollywood Reporter

»Režiserjev zadržani biser, v celoti posnet na lokaciji, na ozadju presunljive pokrajine puščav Wadi Rum in Wadi Araba ter z naturščiki iz enega zadnjih jordanskih beduinskih plemen, ki še pomni nomadsko življenje, je izjemen dosežek za majhno filmsko ekipo z neznatnim proračunom. Film, katerega sleherna sličica utripa s strastjo, je vešča, žanrska mešanica vesterna in zgodbe o odraščanju.«
- Rasha Salti, TIFF, Mednarodni filmski festival v Torontu