Tranzit

Marseille, sodobnost. Begunci iz vse Evrope sanjajo, da bi se vkrcali na ladjo za Ameriko in pobegnili fašističnemu okupatorju. Eden izmed njih, Nemec Georg, prevzame identiteto umrlega pisatelja, da bi izkoristil njegovo vizo. Vse pa se spremeni, ko se zaljubi se v skrivnostno Marie …

Film, ki na izviren način preplete preteklost in sedanjost, je brezčasna zgodba o ljubezni, izgnanstvu in iskanju novih začetkov. Christian Petzold (Phoenix, Barbara) je dramo priredil po istoimenskem romanu Anne Seghers iz leta 1942.

Kritike

»Petzoldov nenavadni anti-zgodovinski eksperiment /…/ je njegov konceptualno najdrznejši film doslej. /…/ Tranzit povabi gledalca, da poišče lastne spekulativne povezave med zgodbo Anne Seghers ter sodobnim razmahom neonacizma in protibegunskega razpoloženja, medtem ko ostaja zgodba na površju ves čas boleče ganljiva.«
– Guy Lodge, Variety

»/…/ kot priredba Casablance, ki bi jo napisal Kafka /…/.«
– David Ehrlich, IndieWire

»Simbolični duhovi, vmesna območja in fluidne identitete so stalni motivi v Petzoldovem opusu. V pričujočem filmu se združijo v neizmerno žalostno meditacijo o ponavljajočih se moralnih polomijah, ki sestavljajo zgodovino beguncev v Evropi. Ta žalost se nakopiči v silovit poziv k iskreni, kolektivni introspekciji in posledični spremembi smeri, podčrtan z besedilom pesmi benda Talking Heads, ki spremlja zaključno špico: ‘Well we know where we’re going / But we don’t know, where we’ve been …’«
– Giovanni Marchini Camia, Sight & Sound

»Petzold, ki film snema s svojo običajno varčnostjo, do kraja izkoristi žanrske zvijače zgodbe. Z melodramatičnimi potezami, ki so zaznamovale njegov prejšnji triumf Phoenix, začrta napet triler, katerega nelogične pripovedne prvine samo še poudarjajo brezčasno tragični lok filma.«
– Jordan Cronk, Film Comment