Tudi dež – FTE

Zgodba
Mehiški režiser Sebastian se s producentom Costo in filmsko ekipo odpravi v Bolivijo snemat film o prihodu Bartoloméa de las Casasa v novi svet, njegovem trudu pomagati tam živečim staroselcem ljudi in o njihovem uporu evropski nadvladi. Snemanje poteka normalno, dokler ne izbruhnejo lokalni protesti, ki jih vodi eden glavni igralec v Sebastianovem filmu.

Zgodba se dogaja februarja in marca 2000 ko so to revno latinsko ameriško državo pretresli resnični protesti zaradi privatizaciji vodnih virov. Film tako uspešno briše mejo med resničnostjo in zgodbo, Sebastianova filmska ekipa pa se mora soočiti s konfliktom kapitala in medčloveške solidarnosti. Eden najboljših neodvisnih filmov v letu 2011 se loteva pomembnih, tudi v Evropi aktualnih družbenih tematik, ki jih uspešno približa širokemu krogu gledalcev.

Režiserka o filmu
»Sonii Ovando, deklici, ki igra hči Juana Carlosa, navadno nisem dala scenaria. Dala pa sem ji natančna navodila. Bala sem se, da bi z branjem scenarija pokvarila naravnost njene igre. V prizoru, kjer mlademu moškemu odrežejo roko, smo postavili kamere in počakali, da Sonia pride izza vogala. Prizora nismo nikoli vadili. Občutila je nekaj strahu, saj je vedla, da snemamo, obenem pa je bila tudi sproščena, saj ni vedela, kaj se bo v prizoru zgodilo. Mladi moški, ki mu odrežejo roko, je v resnici njen brat. Namenoma sem ga izbrala za ta prizor, saj sem vedela, da bo močno vplivalo na Sonio. Povedala sem ji, da se bo bratu zgodilo nekaj hudega in da naj se bori kot nora da se iztrga iz rok vojaka in mu pomaga. Že prvič je bila odlična. Jokala je in se borila, da se reši vojaka. Po končanem prizoru je prišla k meni. Skozi solze me je vprašala, kolikokrat bomo še snemali prizor. „Dogaja se tukaj notri!“ Roko je položila na srce.«
- Icíar Bollaín, Režiserka

O režiserki
Icíar Bollaín je španska igralka, režiserka in pisateljica, ki se je leta 1967 s sestro dvojčico rodila staršema, ki sta spodbujala umetniško udejstvovanje svojih otrok. Tako je že kot petnajstletnica dobila svojo prvo vlogo v filmu režiserja Victorja Erice El Sur. Kasneje je igrala tudi v filmu Land an Freedom priznanega britanskega režiserja Kena Loacha, o katerem je napisala tudi knjigo „Ken Loach: un observador solitario“. Znotraj svoje lastne produkcijske hiše La Iguana začne s snemanjem kratkih filmov, leta 1995 pa posname svoj prvi celovečerec, ki govori o dveh dekletih, ki se v iskanju raja na zemlji odpravita na dolgo pot k morju. Icíar Bollaín je posnela šest celovečernih, pri kritikih dobro sprejetih filmov.

Kritike
»Odlično režirana in napisana politična drama v gledalcu pusti zadosti gradiva za razmislek in obilo užitkov ob odličnih predstavah glavnih igralcev Gaela GarciaeBernala in Luisa Tosarja.«
- Matthew Turner, The LondonView

»Režiserka v svojem politično obarvanem filmu stke povezavo med imperialističnimi pohodi Evropejcev pred petimi stoletji in današnjimi procesi globalizacije sveta. Filmarji, ki s svojo drago opremo zaradi nizkih stroškov obiskujejo revne države so samo podaljšek kolonialnega izkoriščanja.«
- Stephen Holden, New York Times

»Film Tudi dež kot testament srčnemu boju za tisto, v kar verjamemo, ostaja na pravi strani političnega.«
- Shaun Munro, WhatCulture!

»V enem izmed intervjujev je Ken Loach izpostavil, da se filmska kritika ne ukvarja več z idejami, ki jih ustvarjalci želijo sporočiti. Težava s „političnimi filmi“, predvsem tistimi, ki se ukvarjajo z globalizacijo, je v tem, da so hkrati sporočilo in dobrina, ki je namenjena prodaji. A Tudi dež zahteva prav takšno analizo, scenariji Paula Lavertyja pa nas vedno znova prepričajo, da kinematografija lahko ponovno doseže izgubljene ideale.«
- Declan Tan, The Quietus