V kleti

Ulrich Seidl je trilogijo Paradiž nasledil z dokumentarnim filmom o avstrijskih kleteh kot prostorih, v katerih ljudje pred svetom skrivajo svoj pravi obraz.

Ko je avstrijski režiser Ulrich Seidl raziskoval domove Avstrijcev za film V kleti, je uvidel, da je imela večina ljudi dnevno sobo urejeno po družbeno sprejemljivih vzorcih, svoje prave strasti pa so medtem raje gojili v kleti, stran od pogledov okolice. V filmu tako spoznamo opernega pevca, ki v kleti prireja strelske vaje, prodajalko, ki se v kleti prelevi v pornografsko igralko, poročenega moškega, ki v kleti sprejema goste in jim razkazuje zbirko nacističnih spominkov, mazohistko, ki v kleti uživa v bičanju, poročen par, ki v kleti zbira nagačene živali s popotovanj po Afriki, ter zakonca, ki v svoji rdeči kleti izživljata sadomazohistične nagone.

“Avstrijci prosti čas pogosto preživljajo v kleti. /…/ Tam spodaj lahko izživljajo svoje potrebe, konjičke, strasti in obsedenosti. Klet je prostor razvedrila in zasebnosti. Vendar številnim ljudem pomeni tudi prostor nezavednega, temačnega, strahu. Pri nekaterih to pojmovanje izhaja iz osebne izkušnje, pri drugih iz otroških spominov. Pravzaprav je klet skrivališče, to je od nekdaj bila, kraj skrivnega zločina, zlorabe in posilstva, ujetništva, mučenja in nasilja.” (Ulrich Seidl)