Vprašanje identitete

Film odkriva zgodbe petih žensk, ki so živele na prepihu slovensko-italijanske meje in političnih nesoglasji, v obdobju ko so se ženske pravice šele rojevale: Pavla Hočevar, Marica Nadlišek Bartol, Elody Oblath, Giuseppina Martinuzzi, Alice Schalek. Pet usod, ki jih je premetaval zgodovinski veter, jim prekrižal življenjske načrte in jim vsilil težke odločitve. Pet različnih žensk, ki so odsevale razmišljanje druga druge ter poustvarjale misli in čustva časa, ko se je ravnovesje podiralo in se je svet spreminjal.

V začetku 20. stoletja je bil Trst bogato pristaniško mesto in pomembno trgovsko središče Habsburške monarhije. V najbolj posvetnem mestu Habsburške monarhije so si ženske, tako kot drugod po Evropi, močno prizadevale za volilno pravico in tudi druge pravice. Ženske, ki so živele v Trstu, so se, tako kot moški, ukvarjale v vprašanjem identitete. Prisiljene so bile sprejemati kompromise.

Pavla Hočevar, rojena na Dunaju, je krepila slovensko narodno zavest s poučevanjem na šoli sv. Cirila in Metoda v Trstu, Marica Nadlišek Bartol je bila pisateljica in urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Slovenka. Iredentistka Elody Oblath je bila intelektualka in pisateljica z madžarskimi predniki judovske vere, ki si je prizadevala za priključitev Trsta Italiji, Giuseppina Martinuzzi iz istrskega Labina je bila aktivna v socialističnem gibanju, bila je feministka in podpornica italijansko-slovanskega dialoga, Alice Schalek pa je bila priznana fotoreporterka, ki je dokumentirala soško fronto. Besede njihovih dnevnikov, spisov, pisem zaživijo v kreacijah petih igralk: Ariella Reggio, Lučka Počkaj, Elena Husu, Giustina Testa in Marzia Postogna.

Priključitev Trsta Kraljevini Italiji in prve fašistične akcije so spremenile njihovo usodo: Pavla in Marica sta se morali preseliti v Ljubljano, v Kraljevino Jugoslavijo, ker so njuni šoli zaprli in ju je fašistična milica preganjala, ker sta bili Slovenki. Giuseppina, ki je bila takrat stara 80 let, se je vrnila v Labin in neuspešno skušala ubežati fašističnemu nasilju. Samo Elody Oblath je ostala v Trstu, ker se je želela pokloniti prijateljem, ki so med vojno izgubili življenje.

Potovanje med preteklostjo in sedanjostjo ob meji, ki je bila nekoč stičišče Italije in Avstro-Ogrske monarhije, in odkrivanje zgodb žensk, ki so se ob razpadu monarhije bojevale za priznanje svoje identitete.