Zakaj skačem

Naoki Higashida je pri trinajstih letih napisal knjigo, v kateri je opisal svoje izkušnje negovorečega avtista. Dečkovi zapisi se v filmu prepletejo z intimnimi portreti petih mladih ljudi z različnih koncev sveta. Medtem ko opazujemo vsakdanje trenutke iz njihovih življenj, nam Naoki razkriva, kaj zanj pomeni avtizem, kako se njegovo doživljanje sveta razlikuje od našega in zakaj se vede tako, kot se: zakaj skače.

kritike
»Film ni predolg, ne bo vam vzel veliko časa, toda spremenil bo način, kako razmišljate – in za koliko filmov lahko trdimo to? /…/ Vsak posnetek zaznamujeta skrb in spoštovanje. Fotografija je prelepa, vendar v službi zgodbe, ne lepote same. Zvok gledalca povsem prevzame in skupaj s sliko pričara svet svetlobe in vode, brnenja elektrike, ki lahko potuje kilometre, ter cele vrste čustev, od tesnobe do sramu; občutkov, ki so globlji in bolj intenzivni, kot si sploh lahko predstavljamo – a film Zakaj skačem nam bo pri tem gotovo pomagal. /…/ Ta mali filmček je učna ura v komunikaciji za vsakogar, ki je pripravljen poslušati.«
– Fionnuala Halligan, Screen Daily

»Onirični, čutni dokumentarec režiserja Jerryja Rothwella /…/ ljubiteljem knjige ponudi nepričakovano darilo: Rothwellov film ni knjižna priredba, pač pa odmev, odgovor, ki obogati izkušnjo izvirnega dela. /…/ Čista filmska alkimija. /…/ Razsvetljujoče in poučno delo, ki je hkrati prava paša za oči.«
– Leslie Felperin, The Hollywood Reporter

»Režiser s spretnim menjavanjem različnih leč in zvočnih pokrajin gledalcu približa psihično izolacijo in neobvladljiv čutni svet ljudi na različnih točkah spektra, pa tudi katarzične preboje v izražanju in stiku z drugimi. ‘Razpravo o avtizmu lahko spremenimo tako, da sami postanemo del razprave,’ pove Ben s pomočjo abecedne mreže; ta sočutni, domiselni dokumentarec bo številnim gledalcem odprl tako ušesa kot oči.«
– Guy Lodge, Variety

»Ste videli Rain Mana? Potem veste, kako ‘mi’ vidimo avtiste. Toda pravo vprašanje se glasi: kako avtisti vidijo nas? David Mitchell, avtor romana Atlas oblakov, ki ima tudi sam avtističnega sina, pravi, da so avtisti zunajzemeljski – da so torej kot tuja, vesoljska civilizacija, ki je ne razumemo. A kaj če tudi avtisti nas vidijo natanko tako, kot bi nas videla tuja, zunajzemeljska civilizacija, če bi se izkrcala na Zemlji? Kaj vidijo, ko nas gledajo? Kako doživljajo svet, jezik, čas, spomine? Vpogled v to smo dobili, ko je Naoki Higašida, 13-letni japonski avtist, ki ni mogel govoriti in ki svojih misli, občutkov, strahov in želja ni mogel verbalizirati, napisal knjigo Zakaj skačem, ki je postala orjaški bestseller in odprla več oči kot Rain Man, toda doku Zakaj skačem ni le preprosta ekranizacija te knjige. Narator – Jordan O’Donegan – podaja odlomke iz Higašidove knjige, Jerry Rothwell pa nas odpelje na različne konce sveta (Amerika, Britanija, Indija, Sierra Leone), med male avtiste, ki skušajo razumeti svet, in njihove starše, ki skušajo razumeti njih. /…/ In tu vidimo, kaj vse počnejo starši, da bi se povezali s svojimi avtističnimi sinovi in hčerami. Svet, jezik, čas in spomini izgubijo linearnost, a pridobijo novo kompleksnost. To komuniciranje, to iskanje stika, to fiksiranje »trenutka «, to iskanje drugega, ta ljubezen – to je prehajanje skozi portal, to je dešifnranje, to so bližnja srečanja četrte vrste, toda če je to stopanje v noč, potem nežnejše noči še niste videli, še toliko bolj, ker Rothwellov impresionistični doku izkoristi vso avdiovizualno moč filma, njegovo zunajzemeljsko občutenje sveta, njegov živ smisel za nelinearno igranje s časom in prostorom, njegov fotografski spomin, njegovo sposobnost transfiguriranja notranjih bojev. Film sploh je videti tako, kot da so ga izumili avtisti, da bi lahko komunicirali z nami.« ZELO ZA
– Marcel Štefančič jr., Mladina

»V dokumentarcu Zakaj skačem so najbolj dragoceni vizualni in zvočni utrinki, ki simulirajo, kako avtisti doživljajo in predelujejo čutna doživetja, ter upodobitve stisk njihovih skrbnikov. Najbolj presunljivi sta izpovedi Jossovega očeta, ki mu gre na jok od skrbi, kaj bo s sinom, ko bosta z ženo umrla, ter Jestininih staršev, ki sta se ob ustanavljanju šole za otroke z motnjami v razvoju spopadala celo z ljudskim vraževerjem. V tem smislu sodita Naokijeva knjiga in Rothwellov film med umetniška dela, ki gledalca senzibilizirajo za mnogovrstnost človeških izkustev ter ga tako vzgajajo, podružbljajo.«
– Dušan Rebolj, Delo

Zaradi lažje koordinacije in omogočanja varnosti vseh obiskovalcev prosimo, da rezervirate svoj sedež:
- na gsm: 051 396 283 / 031 353 151, ali
- email: info@odeon.si
- zasebno FB sporočilo  naArt kino Odeon izola

Za obisk kinodvorane pa je potrebno še sledeče:
- obvezna maska
- obvezno PCT potrdilo (ali o opravljenem cepljenju, ali o prebolelosti ali pa z negativnim izidom testa)