Ženska, ki si je otrla solze

“Tema je; vidimo le dve silhueti, ki se čudno opotekata po tlakovanih tleh. Moška roka se tesno oklene ženskega vratu. Njen obraz je spačen od bolečine in vedno bolj zaripel. Ničesar ne slišimo, vse se odvija v popolni tišini.”Tisto noč, ko njen sin stori samomor, je Helena z njim. Noah ji zaupa strašno resnico o tem, kako ga oče zlorablja, a mu Helena noče verjeti. Sin se zato zavihti čez železno balkonsko ograjo in zgrmi v globino. Helenin svet se v trenutku sesuje in odtlej je njen boj za preživetje zgolj iskanje načina, da bi se maščevala.
Vzporedna zgodba je zgodba o sanjački Aysun, ki živi s svojima očetom in sinom Ilkinom. V odročnem makedonskem višavju je življenje preprosto in trdo. Visoko v gorah ima življenje povsem drugačen ritem in namen, popolnoma je podrejeno vsakdanji borbi za preživetje. Aysun pa sanja o tem, da bi se ponovno združila z Lucienom, očetom svojega sina.

o filmu
To je zgodba od dveh zelo različnih materah: ena mora kaznovati da sploh še zmore živeti, druga se mora sprijazniti s silo, da lahko preživi. To je zgodba o notranjem srdu in o nasilju, ki ju mora ena od obeh žensk pozunanjiti, da lahko v sebi opraviči svoj obstoj. Ženski medsebojno vplivata na življenji ene in druge in to na več presenetljivih načinov.

Ženska, ki si je otrla solze pripoveduje zgodbo o različnih vrstah ujetništva, ki si ga ustvarjamo sami ali pa nas nekaj vanj žene oziroma prisili. Helenina pot je začrtana do potankosti in niti ona sama je ne zmore spremeniti. Aysun pa hoče le živeti. Obe hrepenita po tem, da bi bili svobodni.

Zgodba – Ženska, ki si je otrla solze je notranje popotovanje po čustvenem svetu obeh protagonistk, dveh zelo različnih mater.: ene, ki mora kaznovati, zato da sploh lahko živi in druge, ki je prisiljena sprejeti vse, da sploh lahko preživi. To je zgodba o maščevanju in o notranjem nasilju, ki se skriva za deviškim obličjem svetnice, ki mora ubijati, zato da bi obstala.

Forma je tekoča in neprekinjena; gledalca kar ponese skozi svet obeh protagonistk; dramaturško in vizualno je popotovanje neskončno – nikoli naj bi se ne končalo. Srž značajev glavnih likov postane bistvo filma.

Bistvo – Zgodba govori o različnih vrstah ujetništva, ki si ga ustvarjamo sami ali pa nas nekaj vanj žene oziroma prisili. Helenina pot je začrtana do potankosti in niti ona sama je ne zmore spremeniti. Aysun pa hoče le živeti. Obe hrepenita po tem, da bi bili svobodni.
Teona Strugar Mitevska,
Director

o režiserki
TEONA STRUGAR MITEVSKA
Rojena leta 1974 v Skopju, Makedonija v umetniški družini. Že kot otrok, v starosti od 6. do 12. leta, je igrala kot igralka nastopala v televizijskih oddajah, reklamah, gledaliških predstavah in radijskih igrah. Nato se je posvetila slikarstvu in diplomirala iz grafičnega oblikovanja. Opustila je uspešno kariero umetniškega vodje, ki se ji je ponujala v mednarodno priznanih podjetjih (Saatchi & Saatchi, Virgo Publicis) in se posvetila filmu. Leta 1998 se je vpisala na fakulteto sodobnih in medijskih umetnosti MFA Tisch School of Arts v New Yorku.
Njen kratki film Veta je bil premierno prikazan v programu Panorama mednarodnega filmskega festivala v Berlinu, kjer je prejel posebno nagrado žirije, nato pa bil prikazan še na več kot 30 filmskih festivalih. Njen prvi celovečerec Kako sem ubil svetnika je doživel premiero leta 2004 v tekmovalnem programu mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu, nato pa gostoval še na številnih drugih festivalih (med drugim je prejel Grand Prix na Crossing Europe FF v Linzu, Avstrija) in bil predvajan v Severni Ameriki ter v državah Balkana. Njen drugi celovečerec Sem iz Titovega Velesa je bil premierno prikazan leta 2007 v Sarajevu, nato pa še na mednarodnih filmskih festivalih v Torontu in v Pusanu, v Panorami berlinskega festivala in na festivalu v Cannesu (Acid) leta 2008. Film je prejel 20 mednarodnih nagrad, med drugim posebno nagrado žirije v Sarajevu, najboljši evropski igralec – Lecce Film Festival, posebna nagrada žirije-Valencia Cinema Jove in Grand Prix – ‘modrega angela’ na Art Film IFF na Slovaškem. V letu 2008/09 je bil film predvajan v kinematografih v 15 državah po svetu. Njen zadnji celovečerni film Ženska, ki si je otrla solze z Victorio Abril v glavni vlogi bo premierno prikazan na mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu 2012. Teona se trenutno posveča svojima naslednjima filmskima projektoma, stop-motion animaciji in igranemu celovečercu z naslovom Market.
Živi med Parizom in Skopjem.

Celovečerni filmi:
Kako sem ubil svetnika (Kako ubiv svetec / How I killed a saint), 2004
Sem iz Titovega Velesa (Jas sum od Titov Veles / I am from Titov Veles), 2007
Ženska, ki si je otrla solze (Ženata što si gi izbriša svoite solzi / Woman Who Brushed off her Tears), 2012